SiolNET. Novice Novice
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

10 največjih zmot in laži na svetovnih zemljevidih

1

termometer

Danes, ko velja, da na Zemlji ni več neodkritih območij, si je težko predstavljati, da bi se na zemljevidih pojavljali neobstoječi kraji, a skozi zgodovino kaj takega ni bilo nič neobičajnega.

Spletna stran listverse.com je naredila seznam desetih največjih zmot oziroma laži, ki so se pojavile na zemljevidih in so vplivale na pomembne dogodke ali pa povzročale preglavice. Nekatere med njimi so se izkazale za precej vztrajne in so se še dolgo pojavljale.

10. Agloe, New York, ZDA Da bi topografi zaščitili svoje avtorske pravice, ni nenavadno, če na svoje zemljevide uvrstijo neobstoječe lokacije ali mejnike. Če to izmišljotino najdejo na drugih zemljevidih, potem vedo, da je nekdo kopiral njihovo delo. Širša javnost teh "napakic" ne opazi, občasno pa takšni izmišljeni kraji dobijo svoje življenje. Takšen je primer Agloeja.

Otto Lindberg in Ernest Alpers sta ustvarila mesto Agloe (kombinacija prvih črk njunih imen) v 30. letih prejšnjega stoletja in ga uvrstila na svoj zemljevid ameriške zvezne države New York. Kmalu sta opazila, da se izmišljeno mesto pojavlja tudi na zemljevidih Randa McNallyja, kar je sprožilo tožbo, a je sodnik presenetljivo odločil, da je McNally nedolžen.

Izkazalo se je namreč, da je točno na mestu, kamor sta Lindberg in Alpers na svojem zemljevidi uvrstila izmišljeno mesto, nekdo, ki je njun zemljevid videl, postavil trgovino, kar je po mnenju McNallyja potrdilo legitimnost obstoja mesta Agloe. Od tedaj so "mesto" omenjali priročniki za potnike, pojavljalo se je na zemljevidih in je bilo celo uvrščeno na Google Maps (odstranili so ga v začetku letošnjega leta).

9. Gorovje Konga, Afrika Več raziskovalcev iz 19. stoletja se je podalo na drzne odprave v gorovje Konga, da bi tam našli zlato in dostop do zahodne obale Afrike. Ti raziskovalci so svoje potovanje podrobno opisali, veliko gorsko verigo pa so v sto letih natisnili na več kot 40 različnih zemljevidih. Težava pa je v tem, da je gorovje Konga navadna laž.

Nenavadno je, da je toliko nepovezanih raziskovalcev prispevalo k laži, verjetno pa je, da preprosto niso želeli priznati drug drugemu in svetu, da niso našli tako velikega gorovja. Mit o gorovju se je nadaljeval do 90. let 19. stoletja, ko je več uglednih raziskovalcev potrdilo, da gorovje ne obstaja. Kljub temu se je nekako pojavilo na dveh različnih zemljevidih iz leta 1928 in 1995.

8. Sovjetski zemljevidi Leta 1988 je Sovjetska zveza priznala, da je zadnjega pol stoletja prirejala vse svoje zemljevide. Izmislili so si položaje in obstoj ulic, rek, meja in različnih drugih geografskih značilnosti. Namen takšne kartografske propagande je bil preprečiti morebitni zračni napad in zmesti tuje obveščevalne službe, zmedeni oziroma zavedeni pa so bili tudi sovjetski prebivalci in turisti.

Taktika se je izkazala za precej uspešno. Med 2. svetovno vojno so Nemci pod poveljem generala Güntherja Blumentritta skušali napasti Sovjetsko zvezo, a ugotovili, da njihovi zemljevidi nimajo veliko skupnega z dejanskim stanjem; kjer so pričakovali podeželje, so našli velika mesta, kjer so upali, da bodo ceste, je bil le pesek. Nemške enote so tako zašle iz uhojenih poti, da je bilo potrebnih le nekaj ur dežja in njihova transportna vozila so obtičala v blatu.

7. Nova južna Grenlandija Benjamin Morrell je med svojim potovanjem leta 1823 "odkril" namišljeni otok Nova južna Grenlandija, ki naj bi se, dolg najmanj 644 kilometrov, raztezal tik pred antarktičnim polotokom. Ker tedaj o območju Antarktike ni bilo veliko znanega, so številni verjeli, da otok res obstaja, in ga tudi uvrstili na svoje zemljevide.

Nova južna Grenlandija, ki jo je Morrell podrobno opisal, je ostala na zemljevidih do okoli leta 1915. Še vedno ni jasno, ali je bil Morrel velik lažnivec ali pa nesposoben navigator.

6. Severozahodni prehod Giovanni da Verrazzano je še eden tistih raziskovalcev, ki so samozavestno razglasili obstoj neobstoječega. Leta 1524 ga je Francija poslala, naj najde t. i. severozahodni prehod do Azije. Priplul je do obale ZDA, kjer je najverjetneje ožino Pamlico na območju današnje zvezne države Carolina razglasil za prehod do Azije.

Verrazzano se je vrnil v Francijo, novica o tem namišljenem prehodu proti Tihemu oceanu pa se je razširila po Evropi. Njegova napaka je imela večje posledice kot zgolj nekaj napačnih zemljevidov. Njegovo "odkritje" je eden od razlogov, da so se hoteli Evropejci naseliti na severu Amerike, saj se jim ni sanjalo, da je Tihi ocean oddaljen še skoraj pet tisoč kilometrov. Napako florentinskega raziskovalca so popolnoma odpravili šele sto let pozneje.

5. Beatous in Goblu, Ohio, ZDA Na ustanavljanje izmišljenih mest lahko vpliva tudi športna navdušenost. Peter Fletcher, velik navijač univerze v Michiganu, je leta 1978 na zemljevid Ohia namenoma uvrstil izmišljeni mesti Beatous in Goblu, z enim samim namenom: osmešiti navijače največjih tekmecev univerze Ohio (OSU). Beatous pomeni Beat OSU (Premagajte OSU), Goblu pa Dajmo modri (barva univerze Michigan). Navijači univerze Ohio so zahtevali popravek zemljevidov in nove zemljevide brez Beatousa in Gobluja so natisnili leto pozneje.

4. Terra Australis Incognita Hipotetičen kos zemlje, poimenovan Terra Australis Incognita (latinsko za neznana južna dežela), se je sicer izkazal za resničnega, a Evropejci so ga od srednjega veka naprej, čeprav niso imeli nobenega dokaza o njegovem obstoju, uvrščali na svoje zemljevide. Podobno kot antični grški geografi so domnevali, da mora na južnem polu obstajati velik kos zemlje, ki je protiutež kopnemu na severni polobli.

Izmislili so si ne le celine, temveč tudi, kakšna mistična bitja, med njimi samorogi, živijo na njej. Številni raziskovalci, ki so se podajali vse bolj južno, so za vsako novoodkrito kopno verjeli, da je Terra Australis, na začetku 19. stoletja pa je Matthew Flinders uradno poimenoval Avstralijo po tej neznani zemlji, saj je bil prepričan, da južneje ni več nobenega kopnega.

Poznejši raziskovalci so ugotovili, da južno od Avstralije leži Antarktika in to približno tam, kjer je na antičnih zemljevidih locirana Terra Australis Incognita. Vendar pa na Antarktiki niso našli nobenih samorogov.

3. Sandy island, Nova Kaledonija Fantomski otok Sandy island je prvi leta 1772 opazil sloviti James Cook, 20 let pozneje pa še francoski raziskovalec Joseph de Bruni d'Entrecasteaux, slabo stoletje pozneje pa britanski mornarji na ladji Velocity. Po tej ekspediciji se je mali otok v koralnem morju ob obali Avstralije pojavljal na številnih zemljevidih, tudi na Google Earthu in zemljevidih ameriške vojske.

Svet je šele leta 2012 izvedel, da je otok povsem izmišljen. Avstralske ladje so se znašle na morju z nasprotujočimi se zemljevidi, zato so se podale na območje, kjer so koordinate kazale, da je otok, tam pa našle le vodo.

2. Ogromno jezero na ameriškem jugovzhodu Jezero, ki ga ni, a je kljub temu (ali pa ravno zaradi tega) zamenjalo lokacijo, sega v leto 1591, ko se je prvič pojavilo na zemljevidu Floride Jacquesa Le Moyneja. Le Moyne ni povsem zgrešil, saj je na Floridi več jezer, stvari pa so se zapletle leta 1606, ko je nizozemski kartograf Jodocus Hondius Le Moynejevo jezero povečal in ga prestavil v Apalaško gorovje. Ali je šlo za napako ali pa si je Nizozemec vzel precej kreativne svobode, ni znano.

Apalaško jezero, kot je postalo znano, se je do začetka 18. stoletja pojavljalo na vseh zemljevidih. Še posebej zanimivo je, da se je pojavila priča, ki je trdila, da ga je videla. John Lederer je leta 1672 celo trdil, da je iz omenjenega jezera pil vodo, ki naj bi bila malce slana.

1. Zemljevidi, uporabljeni za napad na Grenado Leta 1983 je predsednik ZDA Ronald Reagan ameriškim enotam ukazal napad na otoško državo Granada v Karibskem morju, kjer naj bi zatrli nemire v komunistični državi. Dvomesečno akcijo je zaznamovalo več polomij, večina pa je bila neposredna posledica absurdno netočnih zemljevidov, ki so jih imeli ameriški vojaki.

Vojaki so namreč prejeli zastarele britanske turistične zemljevide z ročno narisanimi vojaškimi omrežji. Vojaki tako niso nikoli natančno vedeli, kje so, in so posledično lahko le ugibali, kje je sovražnik. Zaradi topografskih netočnosti so izgubili dva helikopterja in so morali odpovedati najmanj dve akciji.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin