Nasa z Luno v sekundi izmenjala rekordnih 622 megabitov

Projekt LLCD (Lunar Laser Communication Demonstration oziroma Prikaz zmogljivosti laserske komunikacije z Luno) je v delu že od leta 2009. Zadeve so se, jasno, domislili na vodilnem ameriškem tehnološkem inštitutu MIT (Massachusetts Institute of Technology) oziroma točneje v Lincolnovem raziskovalnem središču, izpeljal pa jo je Goddardov center za vesoljske polete v zvezni državi Maryland. LLCD je prvi uspešen poskus hitre komunikacije z izredno oddaljenim objektom, pri katerem medij niso radijski valovi, temveč laser.

Nasa med prenosom podatkov z Lune seveda ni komunicirala z bazo na njeni površini, saj ta (še) ne obstaja, temveč s sondo LADEE (Lunar Atmosphere and Dust Environment Explorer), ki je z raketo Minotaur V proti Zemljinemu naravnemu satelitu krenila pred mesecem in pol (7. septembra), njena poglavitna misija po zasidranju v Lunini orbiti pa je raziskovanje in analiziranje praktično neznatne atmosfere pretežno kamnitega kozmičnega telesa. Hitrost izmenjave v smeri Zemlje je dosegla (sicer povsem pričakovanih) 622 megabitov na sekundo, rekorden pa je bil tudi tako imenovani "upload" (promet proti plovilcu LADEE), ki je dosegel 20 megabitov na sekundo.

Ameriška vesoljska agencija je nad hitrim razvojem laserske komunikacije in nedavno demonstracijo njene zmogljivosti več kot navdušena, saj je tehnologija dober obet za prihodnost raziskovanja vesolja in deljenja izsledkov s svetom. Konkretno bolj odprta megabitna pipica namreč pomeni izboljšane pogoje za interakcijo z vesoljskimi plovili, višjo ločljivost teh in onih fotografij ter neposredne prenose dogajanja v večni črnini – v treh dimenzijah!