Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Srdjan Cvjetović

Petek,
8. 3. 2013,
15.59

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

možgani

Petek, 8. 3. 2013, 15.59

8 let, 8 mesecev

Mladi možgani tudi pod stara leta

Srdjan Cvjetović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Raziskovalci ameriške univerze Yale verjamejo, da so našli način, kako starejšim zagotoviti tako dobre možganske zmogljivosti, kot so jih imeli v mladih letih.

Z leti možnosti učenja neomajno pešajo. Učenje v zrelih letih (praviloma) le ni tako hitro in uspešno kot v mladih letih, prilagodljivost možganov pa je tudi njihova prednost pri morebitnem okrevanju po poškodbah, kot je možganski udar, ko se je pri težjih primerih znova treba naučiti osnovne premike. Mladi so tako pri možganski učinkovitosti imeli pomembno izhodiščno prednost v primerjavi s starejšimi. A le do zdaj, zatrjujejo raziskovalci ameriške univerze Yale. Ena sama molekula ključ do možganskega staranja Starim možganom lahko damo tisti zagon iz mladosti, so prepričani po objavi rezultatov, ki nakazujejo, da je za staranje možganov odgovoren en sam protein – nogo receptor 1. Ta gen s svojo dejavnostjo upočasnjuje hitre spremembe v sinaptičnih povezavah med nevroni, ki so ključne pri dejavnosti možganov in živčevja – s preprostimi besedami: upočasnjuje razmišljanje. Ne le, da so miške, ki tega proteina niso imele, ohranile mladostno prožnost možganov tudi skozi zrela leta – celo tistim starejšim, ki so ga imele, so po blokadi tega proteina znova vzpostavili enako hitrost okrevanja po možganski poškodbi kot pri mladih miškah. Blokada tega proteina je nedvomno pripeljala do hitrejšega učenja zapletenih opravil, so še sporočili. Ker jim je pri miškah uspelo ustaviti in celo obrniti možgansko staranje, upajo, da bi z nadzorom tega proteina to lahko dosegli tudi pri ljudeh. Nogo receptor, so še odkrili, vpliva tudi na hitrost pozabljanja stresnih dogodkov in doživetij, zato bi z nadzorom tega receptorja lahko bolje zdravili tudi bolnike s posttravmatskim stresom (PTSP).

Ne spreglejte