Sobota, 21. 9. 2024, 7.53
2 meseca
Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni v znamenju destigmatizacije bolezni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,59
Zaradi hitro starajoče se družbe se število oseb z demenco povečuje, v Sloveniji je že nekaj let višje od povprečja 38 držav članic Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Mesec september v svetu obeležujemo kot svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, 21. septembra pa svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. V tem obdobju posamezniki in organizacije izvajajo številne aktivnosti z namenom večje ozaveščenosti o bolezni in njeni destigmatizaciji.
Letošnji svetovni dan Alzheimerjeve bolezni poteka pod geslom "Čas za ukrepanje proti demenci, čas za ukrepanje proti Alzheimerjevi bolezni". V ospredju svetovnega dneva so predvsem odnos do demence ter prizadevanja za odpravo stigme in diskriminacije.
"Demenca ni naravni pojav starosti, temveč bolezen možganov," je pred dnevom poudarila vodja strokovne skupine za demenco na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Mercedes Lovrečič. Kot so pojasnili na NIJZ, se Alzheimerjeva demenca razvija počasi, enakomerno in več let, zaradi česar okolica tega bolezenskega stanja ne prepozna, dokler bolezen že močno ne napreduje, pojasnjujejo na NIJZ.
14 glavnih tveganj za razvoj bolezni
Strokovnjaki s področja demenc pa enotno prepoznavajo 14 glavnih tveganj za razvoj bolezni. Ti so slabša možnost izobraževanja predvsem v zgodnjem obdobju življenja, visok krvni pritisk, sladkorna bolezen, visok holesterol, debelost, telesna neaktivnost, kajenje, čezmerno uživanje alkohola, onesnaženost zraka, travmatska poškodba možganov, izguba sluha, socialna izolacija, depresija in nezdravljeno slabšanje vida. Če bi na te dejavnike vplivali oziroma jih preprečili, bi po ocenah strokovnjakov lahko preprečili ali zamaknili pojav demence v 45 odstotkih primerov.
Na novinarski konferenci Združenja Spominčica in Zdravniške zbornice Slovenije pred današnjim dnevom pa so poudarili pomen interdisciplinarne obravnave in zgodnje diagnoze demence. Pozvali so k zmanjševanju stigme in k preventivi za preprečevanje bolezni. Upajo, da bo tudi v EU kmalu na voljo zdravilo za demenco.
Število oseb z demenco se povečuje, zdravila pa še ni
Učinkovitega zdravila za demenco pri nas še ni. Na NIJZ pa poudarjajo, da so pomembni elementi preventive skrb za zdravje srca, ohranjanje telesne in psihične kondicije ter dobra socialna mreža. Svetujejo tudi zdrav način za spopadanje s stresom, pa tudi skrb za sluh in zmanjšanje izpostavljenosti onesnaženemu zraku.
Zaradi hitro starajoče se družbe se število oseb z demenco povečuje, v Sloveniji je že nekaj let višje od povprečja 38 držav članic Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Po podatkih OECD leta 2021 je pri nas z demenco živelo 20 oseb na 1.000 prebivalcev, napovedi za leto 2040 pa kažejo, da bo takrat 32 oseb z demenco na 1.000 prebivalcev.
V septembru je potekalo več prireditev in dogodkov ob mesecu Alzheimerjeve bolezni, danes pa Združenje Spominčica pripravlja Sprehod za spomin po Ljubljani.
