Majhne žuželke, ki so vredne več kot 153 milijard evrov

Dejstvo je, da so za čebele zelo pomembni dobra paša, primerno vreme, njihova celotna oskrba in pozornost skozi vse leto ter ne nazadnje tudi nenehna skrb za to, da bodo družine zdrave. Na vse dejavnike se ne da vplivati, veliko pa pripomorejo znanje in izkušnje čebelarja.

Zdaj je po mnenju strokovnjakov še prezgodaj, da bi lahko napovedovali, kakšna bo sezona, ki je pred slovenskimi čebelarji.

Zakaj so čebele sploh pomembne? Od opraševanja je odvisna kar tretjina pridelane hrane na svetu in čebele imajo med opraševalci najpomembnejšo vlogo, odgovarjajo na ministrstvu za kmetijstvo, ki ga vodi Dejan Židan. Čebele so namreč glavne opraševalke mnogo rastlin, predvsem sadnega drevja, pri katerih oprašijo okoli 80 odstotkov cvetov. Tudi mnogo poljedelskih rastlin je v veliki meri odvisnih od opraševalcev – čebel.

Kakšna prihodnost čaka pridne delavke V zadnjem obdobju so, predvsem na območjih z intenzivnim kmetijstvom, čebele vse bolj ogrožene, pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo. Življenjski prostor čebel se krči, razmere za njihovo življenje in razvoj pa so vse slabše, saj je medovitih površin zaradi vse večjih monokultur in spremenjene ter intenzivnejše tehnologije pridelave vse manj in še te potrebno hrano čebelam zagotavljajo le v krajših obdobjih in zmanjšani pestrosti kot nekoč.

Posledično smo priča slabšemu razvoju čebeljih družin. K boljšemu stanju pa ne pripomorejo niti bolezni in škodljivci.

O čebelarstvu v Sloveniji Čebelarstvo se v Sloveniji v zadnjih letih vztrajno uveljavlja kot enakopravna kmetijska dejavnost. Trenutno je v Sloveniji registriranih 12.545 čebelnjakov in 146.755 čebeljih družin oziroma 9.885 čebelarjev, v Čebelarsko zvezo Slovenije pa so vključena 203 čebelarska društva in 16 regijskih čebelarskih zvez. Čebelarji so sicer dobro organizirani in prek lokalnih čebelarskih društev povezani v Čebelarsko zvezo Slovenije.

Slovenci se tako s štirimi čebelarji na tisoč prebivalcev uvrščamo v vrh čebelarskih narodov.

Slovenska kranjska čebela je nekaj posebnega V 19. stoletju je območje današnje Slovenije zaslovelo s svojo čebelo, ki je kmalu postala poznana po svetu kot Apis mellifera carnica ali kranjska sivka. Njeni značilnosti sta predvsem krotkost in marljivost.

Zaradi pomena čebel in čebelarstva si pristojne službe prizadevajo za ohranitev in zaščito čebel ne samo na svojem ozemlju, temveč tudi širše. Predvsem pa so se v zadnjem času pojavila nova kritična področja. Na ministrstvu za kmetijstvo so s strokovnimi institucijami na področju čebelarstva pripravili Resolucijo o zaščiti kranjske čebele, ki jo je državni zbor sprejel marca 2014.

Glavna cilja resolucije sta ohraniti pasemsko čistost kranjske čebele in ohraniti enakomerno in zadostno poseljenost čebeljih družin po vsej Sloveniji.