V zadnjih desetletjih je segrevanje ozračja prizadelo tudi proizvodnjo hrane, zaradi česar se izdelki vse bolj dražijo.
Cene nekaterih živil so tako v zadnjih desetih letih narasle kar za petino. Razlog so med drugim tudi vsako leto višje temperature, ki pri kmetovanju ne povzročajo le suše, temveč omejujejo tudi opraševanje in upočasnijo fotosintezo. "To pomeni desetine milijard dolarjev, ki jih v proizvodnji izgubimo zaradi okoljskih sprememb," je poudaril vodja študije David Lobell.
Preučili pridelek koruze, pšenice, riža in soje
Lobell je skupaj s strokovnjaki zbral podatke o kmetijskih površinah med letoma 1980 in 2008. Poleg količine pridelkov so jih zanimale še temperature in količina padavin. Primerjali so letne donose štirih vrst pridelkov – koruze, pšenice, riža in soje – in izračunali so, kakšen bi bil pridelek, če bi današnje temperature ostale enake tistim iz osemdesetih let.
Pridelek koruze je bil tako z višjimi temperaturami za skoraj šest odstotkov nižji, količina pridelane pšenice pa se je zmanjšala za štiri odstotke.
Rusi pridelajo kar 15 odstotkov manj pšenice
Največji upad pridelka pšenice se kaže v Rusiji, kjer imajo kar 15 odstotkov manj pridelka kot v osemdesetih letih. Soja in riž temperaturne spremembe nista občutila tako drastično, se je pa pridelek kljub vsemu zmanjšal.
Cene hrane so letos dosegle rekordno raven predvsem v regijah severne Afrike in na Bližnjem vzhodu. Organizacija združenih narodov pri tem opozarja, da bi lahko podnebne spremembe do leta 2050 cene še podvojile, kar bi pripomoglo k še večji razširjenosti lakote po svetu.