Herman Potočnik Noordung bo na Dunaju dobil nov nagrobnik

Potem ko je grob velikega vizionarja in enega od pionirjev vesoljske tehnike, ki je umrl leta 1929, zaradi neplačevanja najemnine izginil z zemljevida dunajskega pokopališča, bo na njegovem evangeličanskem delu znova stala spominska plošča z napisom Herman Potočnik Noordung. Pogovori o ponovni postavitvi kenotafa (nagrobnika) Potočniku Noordungu, za katerega se je zavzel tudi slovenski veleposlanik v Avstriji Andrej Rahten, so se začeli že lani. Vložen je bil tudi zahtevek za vpis Potočnikovega groba na seznam častnih zadnjih počivališč. Ugledni status sta na dunajskem osrednjem pokopališču do zdaj pridobila le dva tam pokopana Slovenca – jezikoslovec Fran Miklošič in skladatelj Hugo Wolf, Potočnik pa bo kot prvi dobil spomenik z dvojezičnimi napisi. Nagrobnik Hermana Potočnika Noordunga bo ob klasični glasbi na evangeličanskem pokopališču na Dunaju odkrit v petek, 11. aprila. Prireditve se bodo kot slavnostni govorci med drugim udeležili Boštjan Žekš, svetovalec predsednika Republike Slovenije, župan Maribora Andrej Fištravec in Primož Premzl, pobudnik projekta ponovne postavitve spomenika slovenskemu znanstveniku.

O naselitvi vesolja razmišljal prej kot kdorkoli Herman Potočnik Noordung se je rodil leta 1892 v Pulju. Potem ko je preživel prvo svetovno vojno in pekel soške fronte, je po inženirskem študiju na Tehniški univerzi na Dunaju postal specialist za raketno tehniko (1925) ter leta do smrti popolnoma posvetil načrtovanju metod za raziskovanje in naselitev vesolja. Napisal je knjigo Problem vožnje po vesolju – raketni motor, v kateri je na 188 straneh s kar stotimi ročnimi ilustracijami predstavil svojo vizijo poleta v vesolje in vzpostavitve stalne človeške prisotnosti. Tako ZDA kot Rusija njegove izredno podrobne načrte za konstrukcijo vesoljske kolonije priznavajo kot prve osnutke tovrstne arhitekture, ki se je desetletja pozneje materializirala v obliki orbitalnih postaj Salyut, Skylab, MIR, ISS in Tiangong-1.

Predstavniki svetovnih vesoljskih velesil so potrdili tudi, da je bil Potočnik Noordung prvi znanstvenik, ki je prepoznal izjemno pomembnost geostacionarne orbite, v kateri so danes zasidrani številni sateliti. Potočnikova edina knjiga je bila v ruščino prevedena že leta 1935 – mnogi so prepričani, da je Sovjetska zveza ravno s pomočjo njegovih odkritij razvila tehnologijo, ki je 25 let pozneje, 12. aprila 1961, v vesolje kot prvega človeka izstrelila Jurija Gagarina.