"Fracking – trajno in nepovratno uničenje družbe, okolja in narave." Nas to čaka tudi v Sloveniji?

Pred svetovnim okoljskim vrhom v Parizu se širijo pozivi k manjšim vlaganjem v fosilna goriva (nafta, premog in zemeljski plin) in h krepitvi energetske učinkovitosti ter širjenju obnovljivih virov energije, v Sloveniji pa se kaže velika verjetnost, da bodo v pomurski regiji začeli črpanje z metodo frackinga. S temi besedami so v okviru festivala Chelsea Fringe v lokalu Pritličje v času, ko se na Arsu odločajo o gradnji plinske rafinerije v Petišovcih naftne družbe Petrol Geoterm, ki je del korporacije Ascent Resources z Deviških otokov, napovedali javno razpravo, ki jo je vodila novinarka Kristina Božič.

Zaustavimo fracking v Sloveniji Že leta 2011 so v Petišovcih na dveh vrtinah izdelali pet testnih fracktoriranj. "Nihče v našem okolju ni vedel, da se to dogaja, dokler nismo opazili posledic: velikega plinskega ognja (ki bruha med procesom, op. a.), zaradi česar smo se začeli spraševati, kaj se pravzaprav dogaja," pravi Lauro Komloš iz civilne iniciative Ustavimo fracking v Sloveniji. Ta je organizator protestov in pobudnik peticije, s katero želijo zaustaviti hidravlično drobljenje kamnin za pridobivanje plina v Sloveniji, ki je zaradi nepovratne škode v naravi in okolju v številnih evropskih državah prepovedana.

Z doseganjem energetske učinkovitosti tega plina niti ne potrebujemo Vrtina za črpanje plina v Petišovcih je bila narejena že leta 1960, a pri frackingu gre za sodobnejšo metodo, ki prodira veliko globlje pod površje, kar pa lahko predstavlja nepovratne okoljske težave, opozarja Komloš.

"Tehnologija črpanja plina je bila v 60. letih drugačna, kot je danes. Pri frackingu gre za izpodrivanje plina. V globino zemlje pod velikim pritiskom potisnemo vodo s strupenimi kemikalijami, s tem dosežemo, da se struktura zdrobi. Pri tem se spustijo mehurčki plina, zato ta pride na površje, prav tako tudi določena količina te uporabljene vode s strupenimi dodatki. Pod površjem pa ostane še večji del te potisnjene vode, ki zapolni nastali prostor," metodo pojasni Gorazd Marinček iz E-foruma, društva za energetsko ekonomiko in ekologijo.

Pri tem opozori še ena en vidik. "Slovenija v povprečju porabi 54 odstotkov več energije letno od evropskega povprečja. Na leto porabimo eno milijardo kubičnih metrov zemeljskega plina in če bi dosegali energetsko učinkovitost evropskega povprečja, bi tako porabili 700 milijonov kubičnih metrov plina. Iz Petišovcev ga bomo pridobivali sto milijonov kubičnih metrov. A če dosežemo evropsko energetsko učinkovitost, potem tega plina ne potrebujemo. Tri četrtine od prodanega plina pa bi tako ali tako bilo angleškega denarja. Potem je vseeno, ali plin kupimo na borzi na Nizozemskem. To kaže, da dogajanje v Petišovcih ni potrebno in nima nobenega smisla za državno gospodarstvo."

"Bi lahko vsaj sami črpali plin, sicer na varen način, in ga prodajali?" Pri vsem skupaj pa je "vseeno, ali plin prodaja Anglež ali Slovenec. Plin mora ostati pod zemljo. Vsak kubični meter plina, ki pride na površje, bomo pokurili in se bo pretvoril v ogljikove okside. Če želimo preprečiti katastrofo naše civilizacije, potem pustimo fosilna goriva pod zemljo. Zato je neupravičeno odpirati nove rudnike fosilnih goriv v Sloveniji," opozarja filozof z ljubljanske filozofske fakultete in okoljski aktivist Luka Omladič.

Energenti povzročajo škodo okolju "Kaj se dogaja s frackingom pri nas? Prvič pri tem ne gre za izpodrivanje plina z vodo, predvsem pa je meja med konvencionalnim in nekonvecionalnim pridobivanjem plina zelo tanka, predvsem v 70. letih se je začelo to še bolj uporabljati," pravi Matjaž Ferjančič iz Direktorata za okolje ministrstva za okolje.

A kar je bilo eno od podčrtanih vprašanj na javni razpravi, je: ali je ministrstvo za okolje zavzelo stališče, povezano z vprašanjem, ali v Sloveniji odpirati nove rudnike fosilnih goriv? "To ni stvar ministrstva, to ni naše področje, mi nismo zadolženi za energetski vidik," odgovarja Ferjančič. Čeprav se lahko strinjajo, da energenti okolju povzročajo škodo.

Kakšna bo odločitev države? Vrtnine v Petišovcih so trenutno zaprte, a na Arsu poteka obravnava izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje rafinerije plina, ki je prvi korak k vzpostavitvi infrastrukture za frackiranje, poudarjajo nasprotniki tega mogočega scenarija pri nas. V prvi obravnavi za izdajo dovoljenja na Arsu je kot predstavnik nevladne okoljske organizacije sodeloval tudi Marinček. Izmenjali so si mnenja, zdaj pa čakajo na Arso, da bo izdala svojo odločitev. A po Marinčkovih besedah je osnovna pripomba o državni agenciji to, da jih ne jemljejo resno.

"Če se z odločitvijo ne bomo strinjali, se nanjo lahko pritožimo na ministrstvu, temu lahko sledi upravni spor na upravnem sodišču, zadnja možnost je vrhovno sodišče," predstavnik E-foruma pojasni mogoče pravne korake na poti do preprečitve frackinga v Sloveniji.