Bomo v prihodnosti sploh še brali?

Branje bo preživelo tudi internet, je prepričan Sascha Schröder, nemški strokovnjak za preučevanje branja. Dogaja se namreč prav nasprotno: digitalizacija oziroma elektronsko branje je povzročilo, da ljudje še več berejo. Berejo smse, e-pošto, tvite na Twitterju, objave na Facebooku, bloge …

Branje bo obstajalo, dokler bo obstajala človeška civilizacija Digitalizacija oziroma elektronsko branje ima pred branjem besedil na papirju določene prednosti: pri branju na računalnikih in predvsem na mobilnih napravah si lahko bralec prilagaja velikost črk, kakor mu ustreza, prav tako so besedila hitreje dosegljiva, pojasnjuje Schröder za nemški tednik Der Spiegel.

Tudi Miha Kovač, profesor bibliotekarstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani, poudarja, da bo branje obstajalo toliko časa, dokler bo obstajala človeška civilizacija. Vprašanje pa je, kdo, kje, kaj in v kakšnem formatu bomo brali. Dvoboj knjige in e-knjige Branje bo torej preživelo, toda ali bo preživela tudi (klasična) knjiga ali jo bo izrinila elektronska knjiga oziroma branje v e-formatu? E-knjige oziroma branje v e-formatu je doživelo velik razmah zlasti v ZDA, toda na stari celini so e-knjige za zdaj v izraziti manjšini.

Kot pojasnjuje Kovač, bodo e-knjige v Sloveniji letos morda presegle en odstotek prihodkov celotnega knjižnega trga. Občasnih bralcev e-knjig je okoli 20 odstotkov, ogromna večina pa jih bere v angleščini, zunaj slovenskega knjižničnega in knjigotrškega ekosistema.

Nemški trg e-knjig Podobno je na primer tudi v Nemčiji, kjer e-knjige predstavljalo le pet odstotkov celotnega knjižnega trga, vsaj občasno pa knjige v e-formatu med starejšimi od 14 let bere le vsak dvajseti.

Na nemškem (klasičnem) knjižničnem trgu se še vedno obrača veliko denarja, več kot na primer v nemški glasbeni ali filmski industriji, piše zgoraj omenjeni nemški tednik.

Vzpon e-knjig v angleško govorečem svetu Drugače je v ZDA, in sicer zato, ker je bilo povečanje branja v e-formatu v ZDA intenzivno povezano z agresivno cenovno in marketinško politiko Amazona, ki jo je ta korporacija uvedla že pri spletni prodaji tiskanih knjig, pravi Kovač.

Amazon je namreč največje svetovne uspešnice pogosto prodajal z ogromnimi popusti, včasih celo pod njihovo nabavno ceno. To je počel zato, ker je hotel čim več kupcev izsesati iz fizičnih knjigarn in jih vezati nase. Globoko in površinsko branje Naglo širjenje e-branja v angleško govorečem svetu po letu 2008 torej ni bilo posledica večje prijaznosti ali celo "naprednosti" e-branja, ampak je povezano predvsem s cenami e-knjig. V Nemčiji in Franciji pa obstaja zakon o enotni ceni knjige, ki ne dopušča tako ogromnih popustov pri e-knjigah.

Vsekakor tako za Slovenijo kot Nemčijo velja, da bralec daljša besedila rajši bere na papirju. Kot ugotavlja ameriška raziskovalka Maryanne Wolf, je treba ločevati med globokim branjem in površinskim branjem.

Kaj razkriva digitalno sledenje pogleda pri branju Bralec pri branju namreč vzpostavlja hierarhijo, kako brati posamezna besedila: poglobljeno, na hitro, površno, zbrano … Schröder pri tem poudarja, da površno branje ni pomanjkljivost, ampak strategija.

Vsekakor pa znanstveniki s pomočjo t. i. digitalnega sledenja pogledu (Eye Tracking System, pri katerem uporabljajo posebna očala: SMI Eye Tracking Glasses) ugotavljajo, da različno beremo časopis ali internetno stran.

Neučakano branje internetnih strani Kot pravi Tilman Dingler z inštituta za vizualizacijo in interaktivne sisteme na univerzi v Stuttgartu, smo bralci pri branju spletnih strani bolj neučakani. Na odločitev, ali bomo prebrali neko besedilo na internetu, vpliva že to, ali se stran naloži v desetih ali stotih milisekundah.

Poleg tega študija iPad and Kindle Reading Speeds (zanjo se zahvaljujem Blažu Ratu z ljubljanske Naravoslovnotehniške fakultete, op. p.), ki so jo leta 2010 objavili raziskovalci iz Nielsen Norman Group, kaže, da bralci hitreje preberejo daljša besedila na tablici kot v preteklosti, toda še vedno počasneje kot na papirju.

Knjige lahko bereš v miru Mogoče to delno pojasnjuje Kovačev podatek, da po lanskih raziskavah v Veliki Britaniji približno 60 odstotkov t. i. digitalnih domorodcev (tisti, ki so odraščali ali odraščajo v digitalnem svetu) zavrača branje knjig v e-obliki.

Po mnenju slovenskega profesorja bibliotekarstva tudi zato, ker si želijo odpočiti oči, utrujene zaradi zaslonov, in ker se pri branju s papirja lažje osredotočajo, saj imajo mir pred Facebookom, čivkanjem Twitterja, elektronsko pošto in podobnimi digitalnimi motnjami.

Doživljanje branja s papirja Po študijah raziskovalcev z univerze v Mainzu pa je prednost branja knjig v primerjavi z e-knjigami tudi celostno oziroma obstransko doživljanje branja: vonj in dotik papirja, šum pri obračanju listov, zavedanje, koliko strani knjige si že prebral in koliko strani te še čaka …

Kot pravi Kovač, tiskana knjiga ne bo izginila iz naših življenj. Na podlagi dozdajšnjih smernic pa napoveduje, da bo njena vloga nekoliko bolj marginalna, predvsem pa precej bolj subverzivna. S prihodom digitalnih medijev je namreč začela razpadati vloga knjige kot ključnega in najbolj avtoritativnega medija naše civilizacije.

Branje bo bolj socialno in multimedijsko Nemški računalniški lingvist Henning Lobin v knjigi Engelbarts Traum še napoveduje, da bo v prihodnosti branje bolj socialno. Bralec lahko namreč že zdaj objavlja mnenja o knjigi na različnih družabnih omrežjih in spletnih straneh.

Branje je bilo namreč izvirno asocialno dejanje, zdaj pa lahko na primer bralec, ki kupi e-knjigo pri Amazonu, na njegovi spletni strani objavi tudi svojo recenzijo.

Branje bo multimedijsko Branje prihodnosti bo oziroma je že zdaj multimedijsko: poleg besedila so še fotografije, videi, zemljevidi, animirane grafike … Vse manj bo tudi linearnega branja, besedila bodo preprostejša, stavki krajši, misli manj zapletene. Tudi v prihodnosti bomo torej še brali, toda način branja se bo spremenil in spreminjal.