Prihodnost planeta visi na nitki, je na osrednji podnebni konferenci v Durbanu poudaril generalni sekretar ZN Ban Ki Moon in pozval k resnemu in nujnemu iskanju rešitev.
"Na nitki visijo življenja ljudi, zdravje svetovnega gospodarstva in tudi preživetje nekaterih narodov," je opozoril.
Na dvanajstdnevni podnebni maraton, ki se je začel pretekli ponedeljek, so prispeli okoljski ministri, minister za okolje in prostor, ki opravlja tekoče posla, Roko Žarnić pa bo udeležence konference nagovoril v sredo popoldne takoj za nemškim ministrom za okolje Norbertom Röttgenom.
Ban pozval k pozornem razmisleku o podaljšanju kjotskega protokola
V uvodnem nagovoru je Ban Ki Moon pozval pogajalce, naj pozorno razmislijo o podaljšanju kjotskega protokola, saj s koncem leta 2012 poteče petletno obdobje njegovih zavez. Za njihovo nadaljevanje bi se države morale dogovoriti o pristanku na drugo ciljno obdobje.
Ban: Kjotski protokol je največ, kar imamo
Ban je izpostavil, da je ob odsotnosti globalnega podnebnega dogovora kjotski protokol največ, kar imamo. "Sam kjotski protokol ne bo rešil podnebnih težav, je pa lahko temelj, na katerem lahko gradimo. Pomembno je, da ne ustvarimo praznega prostora," je izpostavil Ban.
Kot je tudi dejal, velja biti glede pričakovanj od podnebne konference v Durbanu realen. "Glavni cilj, to je vsestranski in zavezujoč podnebni dogovor, mogoče ni več dosegljiv," je menil. Razloge za to je pripisal političnim razlikam, svetovni finančni krizi in prepadu med prioritetami razvitih in razvijajočih se držav.
Ban: Brez pretiravanja lahko trdimo, da prihodnost planeta visi na nitki
Kljub temu pa se je treba po Banovih besedah zavedati pomembnosti sedanjega položaja. "Brez pretiravanja lahko trdimo, da prihodnost planeta visi na nitki," je izpostavil in države pozval, naj vendarle kaj storijo.
Kitajska proti omejitvam glede količin emisij
Predstavniki EU in ZDA so sicer v Durbanu poudarili, da je dala Kitajska na zasebnih srečanjih jasno vedeti, da ne bo sprejela nobenih mednarodnih obvezujočih omejitev glede količin emisij. Kitajski predstavniki naj bi takšno stališče predstavili tudi na zaprtem sestanku z evropsko komisarko za podnebno ukrepanje Connie Hedegaard.
Peking je sicer uradno napovedal, da je pripravljen na pogajanja o podnebnem dogovoru, ki bo zajel obdobje po letu 2020, nikoli pa ni eksplicitno obljubil, da se bo k čemu zavezal tudi sam.
Glede ZDA pa je ameriški glavni pogajalec Todd Stern dejal, da so pripravljeni na pogovore o naslednji fazi v globalnem boju zoper podnebne spremembe, ne pa tudi na predhodne obvezujoče zaveze.
Zuma: Spor glede podnebnega dogovora ogroža tudi druga pomembna področja
Predstavniki Indije, Kitajske, Brazilije in Južnoafriške republike so medtem prepričani, da je obnovitev zavez industrijsko razvitih držav skozi podaljšanje kjotskega protokola ključnega pomena. Južnoafriški predsednik Jacob Zuma je ob tem poudaril, da spor glede podnebnega dogovora ogroža tudi druga pomembna področja.
V primeru, da se zaveze protokola ne podaljšajo, bi to pomenilo, da bi z letom 2013 prišlo do dejanske pravne praznine v smislu mednarodnih zavez za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. To bi bil zagotovo velik korak nazaj v boju proti podnebnim spremembam in mednarodna skupnost si mora na vsak način prizadevati, da do tega ne bi prišlo.
Steriner: Države morajo prostovoljno začeti zmanjševati emisije
Znanstveniki so izpostavili, da mednarodni dogovor, četudi bi bil dosežen, ne bi omogočil potrebnega preobrata - omejitve nevarnega globalnega segrevanja. Države morajo prostovoljno začeti zmanjševati emisije, je pozval vodja Programa ZN za okolje Achim Steriner. "Nismo dovolj hitri. Izgubljamo čas," je sklenil.