Ponedeljek, 27. 9. 2021, 14.11
3 leta, 1 mesec
V teh primerih vas delodajalec ne sme odpustiti
Kaj je dobro vedeti, ko vas nadrejeni pokliče v pisarno na nepričakovan sestanek, na katerem vam bo podal odpoved? Podpisovanje pogodb ali sporazumov vas lahko v tem primeru drago stane, zato se je prej dobro pozanimati o svojih pravicah in možnostih.
Ko nadrejeni delavca pokliče v pisarno na sestanek, ki ni bil predviden, se lahko zgodi tudi najhujše. "Zaradi reorganizacije bomo vaše delovno mesto ukinili, zaradi poslovne škode moramo krčiti sredstva, ob izteku pogodbe se od vas poslavljamo," je le nekaj primerov izjav, ki zaposlenega vržejo iz tira, saj se mu življenjski načrt nepričakovano podre. A prav v tem trenutku je treba ohraniti mirno kri in zbrane misli.
V vsaki službi se je treba zavedati, da imata oba, tako delavec kot delodajalec, možnost, da podata odpoved delovnega razmerja. Imate pa na podlagi podpisane pogodbe o delovnem razmerju tudi pravice, ki jih je dobro poznati.
Kdaj pogodbe o zaposlitvi ni mogoče odpovedati?
Vsak delavec ima v določenih primerih posebno pravno varstvo pred odpovedjo:
- če ste bili začasno odsotni zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni,
- če ste noseči,
- če dojite otroka do enega leta starosti,
- med koriščenjem starševskega dopusta v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi dopusta,
- če ste stari 58 let ali več ali vam do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino manjka do 5 let (razen če imate zagotovljeno nadomestilo plače na Zavodu RS za zaposlovanje do nastopa pogojev za pokojnino).
Pravnik na dlani vam je na voljo vsak delovnik med 8. in 20. uro na 01 280 8000 – pokličite neobvezujoče.
Razlika med redno in izredno odpovedjo
Delodajalec vam mora, ko vas obvesti o odpovedi delovnega razmerja, utemeljiti razlog za odpoved (in ga v primeru sodnega postopka tudi dokazati na sodišču). Po zakonu o delovnih razmerjih ima delavec največ pravic pri odpovedi iz poslovnih razlogov, najmanj pa pri izredni odpovedi.
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnega razloga ima delavec pravico do nadomestila za brezposelnost. V času trajanja odpovednega roka ima možnost izkoristiti še preostali letni dopust, prav tako pa ima pravico do iskanja nove zaposlitve v trajanju najmanj dve uri na teden. V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti je delavec upravičen tudi do odpravnine, a le, če je bil pri delodajalcu zaposlen več kot eno leto.
Zaposleni je upravičen do odpravnine tudi v primeru, ko sam poda izredno odpoved zaradi razlogov, za katere je kriv njegov delodajalec.
Čeprav ste ob izgubi službe pretreseni, se ne pozabite pozanimati o svojih pravicah.
Previdno pri podpisovanju
Ko delodajalec na sestanku, na katerem vas je obvestil o odpovedi delovnega razmerja, od vas zahteva, da podpišete sporazumno prekinitev pogodbe, lahko v vsakem primeru, tudi če se z odpovedjo strinjate, rečete, da potrebujete čas za premislek. Podpis takega sporazuma vas lahko namreč drago stane. V primeru sporazumne prekinitve pogodbe o zaposlitvi vam namreč ne pripada odpravnina, razen če gre za upokojitev. Prav tako ob prijavi na Zavod RS za zaposlovanje ne boste upravičeni do nadomestila za primer brezposelnosti. Tudi če vam delodajalec ob podpisu takšne sporazumne odpovedi ponuja določen znesek, ki vam bo pomagal začasno prebroditi breme brezposelnosti, se je dobro pozanimati, kaj se vam bolj splača.
Naročnik oglasnega sporočila je 12 Media d.o.o.
