To so poklici, ki izumirajo

V zadnjih desetih ali dvajsetih letih smo na področju znanosti in tehnologije priča napredku, ki bo popolnoma spremenil trg delovne sile. A če je ta napredek na eni strani prinesel nova področja dela, pa na drugi strani nekateri poklici tudi izumirajo. Marsikaterega delavca je že nadomestil robot, nekateri poklici pa so v zatonu tudi zaradi sprememb v družbi. 

Zakaj poklici izumirajo

Če govorimo o poklicih, ki izumirajo, potem so ti povezani z dejavnostmi, ki se krčijo in opuščajo, ali s spremenjenim načinom dela (na primer rudarstvo, ribištvo, tekstilna industrija, proizvodnja obutve, tradicionalna obrtna dejavnost …) ter z uvajanjem računalništva in informacijskih tehnologij, zlasti v administraciji, bančništvu, pošti, storitvenih dejavnostih in proizvodnji, so nam povedali na zavodu za zaposlovanje.

Na drugi strani pa se v Sloveniji delodajalci v zadnjih letih spopadajo s pomanjkanjem specifičnega kadra za določene profile (t. i. deficitarni poklici). Mladi se namreč vse redkeje odločajo za poklicno izobraževanje.

Velik prepad med ponudbo in povpraševanjem na trgu delovne sile naj bi nekoliko popravil zakon o vajeništvu, s katerim bi lahko delodajalci že med šolanjem našli novega delavca za določeno delovno mesto. 

Profili, ki jih delodajalci najpogosteje iščejo

Po raziskavi podjetja ManpowerGroup o pomanjkanju talentov kar 33 odstotkov slovenskih delodajalcev navaja, da težko zapolni delovna mesta za določene profile. Med njimi so na lestvici med prvimi desetimi kvalificirani delavci, vozniki, tehnično osebje, inženirji zdravniki in medicinsko osebje, IT-strokovnjaki, prodajni predstavniki in gostinsko osebje. Foto: Thinkstock Po podatkih zavoda za zaposlovanje v zadnjem času pri delodajalcih najbolj narašča povpraševanje po naslednjih profilih:

• inženir strojništva in elektrotehnike
• zdravnik specialist splošne medicine, zdravnik specialist, 
• strokovnjak za zdravstveno nego,
• programer računalniških aplikacij,
• tehnik za strojništvo, 
• kuhar,
• natakar,
• zidar,
• izvajalec suhomontažne gradnje,
• monter in serviser vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav ipd.,
• gradbinec zaključnih del,
• varilec,
• orodjar, 
• strugar,
• mehanik in serviser kmetijskih, industrijskih in drugih strojev,
• elektroinštalater,
• elektromehanik,
• mesar,
• voznik težkih tovornjakov in vlačilcev. 

Morda vas zanima tudi:

Kaj naj grem študirat, da bom imel službo in dobro plačo

Se v Sloveniji še splača študirati?

To so podjetja, v katerih boste lahko leta 2017 dobili službo

Poklici, ki pred desetimi leti niso obstajali

Razvoj robotike, tehnologije, umetne inteligence, genomike in drugih področij je karte na trgu dela v zadnjih letih že dobra premešal. Danes tako številni opravljajo poklice, ki pred nekaj leti sploh še niso obstajali. Med njimi najdemo voznike avtomobilov za sistem Uber, pa strokovnjake za milenijce, pilote dronov, podatkovne strokovnjake, inženirje za samovozeče avtomobile in na primer vlogerje na YouTubu (videoblogarje). 

Pred desetimi leti je bila večina milenijcev, tistih, ki so se rodili med letoma 1980 in 2000, še vedno v šoli, danes pa milenijci postajajo vse pomembnejši del trga delovne sile. Nekatera podjetja zato, da bi razumela to generacijo, najemajo strokovnjake, ki se ukvarjajo s tem. Zanimivo je, da so milenijci generacija z najvišjo izobrazbo, hkrati pa je med njimi najvišja stopnja brezposelnosti in imajo najnižjo plačo. Foto: Thinkstock

Kot pojasnjujejo na zavodu za zaposlovanje, pri sprejemu in objavi delovnega mesta sledijo SKP-klasifikaciji, zato morajo najti najboljši približek znotraj klasifikacije, tudi če bi se pojavilo neko popolnoma novo delovno mesto. Sodelavci zavoda na sprejemu prostih delobnih mest pravijo, da popolnoma novih poklicev pri povpraševanju po kadrih na terenu niso zasledili.

Današnji otroci bodo opravljali poklice, ki jih še ne poznamo

Kar 65 odstotkov otrok, ki danes vstopajo v šolo, bo po končanem šolanju zaradi hitrega razvoja znanosti in tehnologije opravljalo poklice, ki jih danes sploh še ne poznamo. S tem vprašanjem so se ukvarjali na Univerzi Palo Alto, kjer so glede na predvidene trende napovedali potrebe po naslednjih znanjih in veščinah:

• sposobnost za razumevanje globljega pomena tega, kar je bilo izraženo ali prebrano,
• socialno inteligentnost,
• inovativno mišljenje,
• medkulturne kompetence,
• sposobnost razumevanja, osmišljanja in obdelave velike količine podatkov,
• pismenost za nove medije,
• multidisciplinarnost (globlje poznavanje enega področja in razumevanje drugih področij),
• sposobnost strateškega razmišljanja,
• selekcioniranje pomembnih informacij,
• virtualno sodelovanje in komunikacijo.

Smo pripravljeni na spremembe?

Obrtniki in podjetniki smo primorani biti razvojno naravnani, da smo lahko kos tuji konkurenci, pojasnjuje Branko Meh, predsednik Obrtne zbornice Slovenije. Foto: Ana Kovač Pa smo v Sloveniji dovolj pripravljeni na spremembe na trgu dela, ki jih prinaša razvoj?

Predsednik Obrtne zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh meni, da smo pripravljeni na izzive, vendar pa ima pri tem ključno vlogo država, da nas ne omejuje pri razvoju. "Obrtniki in podjetniki smo primorani biti razvojno naravnani, da smo lahko kos tuji konkurenci," dodaja. 

Kot pravi naš sogovornik, so tudi na OZS že naleteli na delovna mesta, ki prej niso obstajala. Zlasti na področju naravovarstva, vsebinsko se dopolnjujejo izobraževalni programi zaradi t. i. "zelenih in/ali alternativnih načinov pridobivanja energije", uporabe novih materialov …