Sreda, 22. 2. 2017, 4.11
6 let, 6 mesecev
Kaj bo prinesel novi zakon o vajeništvu
Bo novi zakon rešil težave delodajalcev?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,43
11
V Sloveniji se vse manj mladih odloča za poklicno izobraževanje. To pomeni, da imajo delodajalci vse več težav pri iskanju ustreznega kadra. Lahko ta problem reši novi zakon o vajeništvu? Bodo lahko delodajalci že med samim šolanjem našli novega sodelavca v podjetju?
Dijaki, ki so vključeni v programe poklicnega izobraževanja, bodo lahko že prihodnje šolsko leto, če bo zakon o vajeništvu sprejet, svoje izkušnje nabirali pri delodajalcih. Zakon, s katerim želi vlada poklicno izobraževanje približati potrebam delodajalcem, je v državnem zboru prejšnji teden že uspešno prestal prvo obravnavo.
Zanimanje za poklicno izobraževanje pada
V Sloveniji se v zadnjih dvajsetih letih soočamo z vse manj številnimi generacijami, mladi, ki končajo osnovno šolo, pa se raje kot za poklicno izobraževanje odločajo za druge programe. Če se je še leta 2003 v programe poklicnega izobraževanja vpisalo 25,6 odstotka mladih, se jih je leta 2009 le še 20 odstotkov.
Delodajalci imajo vse več težav pri iskanju kadrov
Zaradi teh dveh razlogov se številni delodajalci pri iskanju kadra soočajo z vse večjimi težavami. Po zadnji ManpowerGroup raziskavi o pomanjkanju talentov kar 33 odstotkov slovenskih delodajalcev navaja, da težko zapolni delovna mesta za določene profile. Med njimi so na lestvici prvih desetih kvalificirani delavci, vozniki, tehnično osebje, inženirji zdravniki in medicinsko osebje, IT-strokovnjaki, prodajni predstavniki in gostinsko osebje.
Vsi vajenci bodo v času programa socialno zavarovani, za delo pa bodo dobili vajeniško nagrado.
Morda vas na Siol.net zanima tudi:
Kaj naj grem študirat, da bom imel službo in dobro plačo
Bo novi zakon rešil težavo?
Vajeniška oblika izobraževanja, kot jo določa nov zakon, bo uvedena postopno. V šolskem letu 2017/2018 se bo vajeništvo začelo izvajati v šestih regijah, na sedmih šolah in za štiri izobraževalne programe.
| Regija | Šola | Program |
|---|---|---|
| Koroška | Šolski center Slovenj Gradec | mizar |
| Dolenjska | Šolski center Novo mesto | mizar |
| Osrednjeslovenska | Srednja gradbena in okoljevarstvena šola Ljubljana | kamnosek |
| Osrednjeslovenska | Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad Ljubljana | oblikovalec kovin - orodjar |
| Gorenjska | Šolski center Škofja Loka | oblikovalec kovin - orodjar |
| Obalna | Srednja šola Izola | gastronomija - hotelirstvo |
| Pomurska | Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci | gastronomija - hotelirstvo |
Vajenci bodo za svoje delo prejeli plačilo
Vajenec bo imel status dijaka, ki se usposablja na delovnem mestu najmanj 50 odstotkov izobraževalnega programa. Vsi vajenci bodo v času programa tudi socialno zavarovani, za delo pa bodo dobili vajeniško nagrado.
Kaj dobijo delodajalci
Vključitev v vajeništvo sicer ne bo obvezna ne za delodajalce in ne za dijake. V program bodo vključeni le tisti delodajalci, ki bodo imeli prosta vajeniška delovna mesta in bodo tudi izpolnjevali vse pogoje za izvajanje. Bodo pa delodajalci, ki se bodo vključili v sistem poskusnega vajeništva, upravičeni do sofinanciranja do 2.000 evrov ter do povračila potnih stroškov in malice za vajence.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, kjer so zakon pripravili, ocenjujejo, da bo v prvih treh letih v vajeništvo vključenih po 200 dijakov na generacijo.
Zakon bi lahko le prepisali od Nemcev ali Avstrijcev
Ni nam treba odkrivati tople vode, preslikati moramo le en uspešen zakon iz drugih držav, meni Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije.
Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije in direktor podjetja Boxmark Leather, spremembe pozdravlja. Smo pa, kot pravi, zamudili kar veliko časa, da smo takšen zakon spet pripeljali nazaj v Slovenijo, saj smo nekaj podobnega v preteklosti že poznali.
"Kadra bo v prihodnosti primanjkovalo, zato je zelo pomembno, da poskrbimo tudi za mlade generacije. Mislim, da je to pravo izhodišče, odskočna deska za tiste poklice, ki izumirajo. V Nemčiji in Avstriji to že vrsto let uspešno prakticirajo," pravi Trobiš in dodaja, da je odlično, da kader, ki konča šolanje, s praktičnim delom hitreje pripravimo na poklic ali na potrebe v podjetju.
Vendar pa naš sogovornik meni, da je treba zadeve dodelati. Ni nam treba odkrivati tople vode, preslikati moramo le en uspešen zakon iz drugih držav. Tudi druženje delodajalcev je na zakon o vajeništvu dalo vrsto pripomb, a odgovora do danes še niso dobili. Prav gotovo je pozitivno, da razmišljamo o tem in se teh stvari nemudoma lotimo, a je treba upoštevati vse zadeve, ki jih tak zakon prinaša, dodaja Trobiš.
To so poklici, ki jih iščejo delodajalci
V zadnjih letih delodajalci najbolj povprašujejo po kadrih s področja gastronomije in hotelskih storitev (kuhar, natakar), po mehatronikih - operaterjih, oblikovalcih kovin - orodjarjih, elektrikarjih, kleparjih, krovcih, mizarjih in poklicih s področja avtokaroseriste, nam je povedal Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS).
Načeloma so vsi poklici na srednjem poklicnem nivoju deficitarni, razen frizerjev, cvetličarjev in vrtnarjev. V tej luči bo torej zakon o vajeništvu dobrodošel, da bodo delodajalci dobili usposobljen kader.
Le poceni delovna sila za delodajalce?
Del opozicije meni, da bodo delodajalci z zakonom o vajeništvu dobili dostop do poceni delovne sile, kar bo vodilo v dodatno prekarizacijo trga delovne sile v Sloveniji.
Previsoka nagrada za vajence?
Do dela novega zakona so kritični tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), saj menijo, da morajo delodajalci v zakonu videti interes, da bodo sploh pripravljeni izobraževati vajence. V obrti in podjetništvu primanjkuje usposobljenega kadra, zato bi morali stremeti k temu, da dobimo dober kader, ki bi ga delodajalci pozneje tudi zaposlili.
V OZS tako nasprotujejo plačilu nagrade vajencu za čas njegove bolniške odsotnosti. Če gre za izobraževalni proces in ne za delovno razmerje, potem tega ne bi smeli vključiti v ta zakon, menijo.
Pri snovanju zakona so avtorji sprejeli zahtevo OZS, da je vajeniška nagrada za polni delovni čas usposabljanja z delom določena fiksno, vendar pa se jim zdi, da je višina te nagrade previsoka.
V OZS so predlagali, da je "višina nagrade za prvi letnik 200 evrov, za drugi letnik 250 evrov in za tretji letnik 350 evrov. Po dolgem usklajevanju je bilo doseženo, da ima vajenec status dijaka in da znaša nagrada v znesku 250 evrov za prvi letnik, 300 evrov za drugi letnik in 400 evrov za tretji letnik in da nagrada ni obremenjena s prispevki za socialno in pokojninsko zavarovanje. Zdravstveno zavarovanje po predlogu zakona krije ministrstvo, pristojno za šolstvo. Ne glede na to predlagamo, da se o višini nagrade še enkrat preuči v smeri znižanja nagrade za vsaj 50 evrov za posamezni letnik."
11