Magna išče prve delavce, svetniki v Hočah ekspresno sprejeli prostorski načrt

Magna je sredi januarja predsedniku vlade Miru Cerarju uradno potrdila, da prihaja v Slovenijo. Sprva bo na območju bodoče proizvodne cone Hoče-Slivnica zrasla ličarska delavnica za vsaj 400 zaposlenih, v drugi fazi naj bi projekt nadgradili s 1.350, v tretji pa s še dodatnimi 1.300 zaposlenimi, kar bi skupaj pomenilo okoli tri tisoč novih delovnih mest.

"Ob tem je treba upoštevati tudi to, da se na vsako delovno mesto v neposredni proizvodnji vežejo vsaj še trije do štirje ljudje, ki bodo del dobaviteljske verige," je januarja dejal gospodarski minister Zdravko Počivalšek.

Preberite še:

Koliko država ponuja kmetom za zemljišča, kjer bi stala tovarna Magne

Električna avtomobilska industrija privablja naložbe in službe tudi za Slovenijo

Država dveh hitrosti: z Magno se tako mudi, da so spregledali ...

S čim so Kitajce zmamili v Maribor

Svetniki občine Hoče-Slivnica potrdili spremembo prostorskega načrta

Svetniki občine Hoče-Slivnica so na današnji izredni seji brez posebne razprave in po hitrem postopku v 20 minutah potrdili spremembo občinskega prostorskega načrta, ki se se nanaša na vzpostavitev nove proizvodne cone v neposredni bližini letališča, ki bo nastala za potrebe avtomobilskega giganta Magna. Trši oreh za občino so pogajanja s kmeti.

Občinskim svetnikom je podrobnosti občinskega prostorskega načrta (OPN) predstavil Rajko Sterguljc iz podjetja Urbis, ki je izdelalo dokument.

Kot je dejal, gre za 94 hektarjev veliko območje v bližini letališča, od tega 77 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki jih bodo za to, da bi njihov delež povrnili na primerno raven začeli urejati večinoma na območju rogoškega gozda, delno pa tudi s sanacijo nekdanje Darsove gramoznice. Še pet hektarjev bodo za potrebe kmetijstva pridobili na sedanjih nepozidanih stavbnih zemljiščih.

Vendar pri omenjenih zemljiščih ne gre za nadomestna, ki jih bodo v skladu z dogovorom zagotovili tistim dosedanjim lastnikom ali najemnikom kmetijske zemlje na tem območju, ki živijo od kmetijske dejavnosti.

Pomisleki glede okoljske nevarnosti

Zaradi nekaterih pomislekov glede potencialnih okoljskih nevarnosti po vzpostavitvi Magnine lakirnice na tem območju je Sterguljc dejal, da so vse tehnološke analize in projekti pokazali, da gre za zelo varno dejavnosti.

To je bilo po njegovem potrjeno tudi ob ogledu enakega obrata v Gradcu, ki že sam zagotavlja dvojno ali celo trojno stopnjo varovanja. Na zahtevo države so uvedli še dva dodatna ukrepa, vodnjake, iz katerih bi črpali morebitno onesnaženo vodo, ter nadomestne vodne vire v primeru malo verjetnih večjih težav.

Več dela so s pogajanji z lastniki zemljišč in kmeti

S hitrim sprejetjem prostorskega načrta je bil zadovoljen tudi župan Marko Soršak, ki je dejal, da je s tem polovica njihovih obveznosti glede projekta že izpolnjena. Z njim bo investitor lahko podal vlogo tako za državno subvencijo kot za vladno potrditev, da gre za strateško investicijo v skladu s posebnim "Magninim" zakonom.

Soršaka kot kaže več dela čaka v pogajanjih z lastniki zemljišč in kmeti, saj so se doslej uspeli za prodajo dogovoriti z 18 lastniki, 13 pa se jih še ni dokončno odločilo oziroma se nagibajo k zahtevi za nadomestna zemljišča. Njihove predloge in pogoje smo zbrali in jih posredovali ministrstvu, kjer bodo videli, kako bi lahko sklenili dokončni dogovor.

Razlastitev? "Verjamem, da bomo našli rešitev."

Časa za dogovor s kmeti je tako še največ mesec dni, saj želi investitor čim prej vložiti vlogo za gradbeno dovoljenje in tako v poletnih mesecih že začne z gradnjo. "Ko bo Magna podala vlogo in jo bo država označila za strateško investicijo, potem se lahko uveljavlja tudi člen o razlastitvi. Še vedno pa verjamem, da bomo našli rešitev" je dejal Soršak, ki predvideva, da bo vlada o vlogi Magne odločila predvidoma do sredine marca.

Zakon, ki državi daje tudi možnost razlastitve tistih lastnikov zemljišč, s katerimi se ne bi uspeli dogovoriti, omenja najmanj tisoč delovnih mest in vrednost investicije v višini najmanj 100 milijonov evrov.

Začetek gradnje že poleti?

Počivalšek je prejšnji mesec ob uradni potrditvi Magninega prihoda napovedal, da investitor gradbeno dovoljenje pričakuje do 1. julija, takoj zatem pa namerava začeti z gradnjo, da bi proizvodnjo lahko vzpostavili jeseni 2018. Po letu in pol od takrat bi začeli uresničevati preostali fazi, tako da bi bil celoten projekt izpeljan nekje v letu 2021 ali 2022, kar pa je odvisno tudi od razvoja dogodkov na svetovnih trgih.