Je problem brezposelnosti mladih res odpravljen?

Gospodarska kriza je na slovenskem trgu dela pustila močan pečat, v letih od 2008 od 2013 se je število delovno aktivnega prebivalstva zmanjšalo za skoraj 90 tisoč. V zadnjih dveh letih je trg dela nekoliko okreval, a se je število delovno aktivnih okrepilo za komaj 16 tisoč.

Najslabše so jo odnesli mladi Najbolj so bili prizadeti mladi, stari od 15 do vključno 29 let. Medtem ko se je skupno število delovno aktivnih v letih od 2008 do 2013 zmanjšalo za devet odstotkov, se je med mladimi ta delež skrčil za kar 35 odstotkov.

V petih letih se je število zaposlenih mladih s 161 tisoč zmanjšalo na 105 tisoč, v analizi Mladi in trg dela ugotavlja Zavod za zaposlovanje. Trenutno jih je sicer komaj nekaj nad 104 tisoč.

Na drugi strani se je strmo povečal vpis mladih v evidenco brezposelnih, samo od leta 2008 do leta 2009 se je njihovo število povečalo za devet tisoč. Največ mladih iskalcev zaposlitve je bilo registriranih leta 2013, in sicer več kot 32.500, od takrat pa se ta številka nekoliko spušča.

Realne številke mladih iskalcev zaposlitve so sicer precej višje, saj mnogo mladih svoj status rešuje s podaljševanjem šolanja in fiktivnimi vpisi.

Vedno večji delež mladih se zaposluje V zadnjih dveh letih so se razmere začele obračati malenkost na bolje, kot trdijo avtorji analize, se zahvaljujoč stabilizaciji gospodarskih razmer in izvajanju ukrepov Jamstva za mlade vse več mladih (samo)zaposluje.

Med vsemi mladimi, ki so se odjavili iz evidence brezposelnih, se jih je zaposlilo: - leta 2013: 63,9 odstotka, - leta 2014: 69,5 odstotka in - v prvih devetih mesecih letos: 70,4 odstotka.

Na povečano zaposlovanje mladih vpliva tudi dejstvo, da so mladi vedno bolj pripravljeni sprejeti fleksibilne oblike dela (kratkotrajne in nestabilne oblike zaposlitve) in se zaposliti na delovnih mestih, ki ne ustrezajo njihovi izobrazbi. To zaposlitev običajno sprejmejo kot začasno in še naprej iščejo zaposlitvene priložnosti.

To je tudi razlog, da je delež dolgotrajno brezposelnih med mladimi nižji kot med starejšimi, saj povprečno trajanje brezposelnosti s starostjo narašča – medtem ko so mladi v povprečju na zavodu prijavljeni 12,9 meseca, stari 30 let in več pa na zaposlitev v povprečju čakajo več kot dve leti (31,6 meseca).

Škoda sredstev, ki jih država vlaga v izobraževanje Kljub temu je skoraj vsak šesti mladi brezposeln dve leti ali več, med njimi je precej visoko izobraženih, kar predstavlja veliko izgubo njihovega potenciala in sredstev, ki jih je država vložila v njihovo izobrazbo.

"Dolga brezposelnost bo dolgoročno vplivala na njihovo kariero, saj različne raziskave kažejo, da dlje časa, ko oseba išče zaposlitev, manj uspešna je njena kariera, tako z vidika plače kot strokovnega razvoja," pišejo avtorji analize Mladi in trg dela.

Najbolj nezaposljivi sicer ostajajo diplomanti s področja umetnosti in humanistike ter družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved.

Stopnja brezposelnosti daleč najvišja med iskalci prve zaposlitve Kljub ukrepom ter trditvam o izboljšanju položaja mladih na trgu delovne sile in da mladi niso več glavna težava na področju zaposlovanja, statistika kaže nasprotno.

Po zadnjih podatkih o stopnji registrirane brezposelnosti (julij 2015) je položaj iskalcev prve zaposlitve, ki šele vstopajo na trg dela, še vedno nezavidljiv. V celotni strukturi brezposelnih po oktobrskih podatkih mladi do vključno 29 let še vedno predstavljajo četrtino vseh registriranih iskalcev zaposlitve (največji delež, dobro polovico sicer predstavljajo dolgotrajno brezposelni).

Za poklicno prihodnost mladih bo treba več narediti že v času šolanja Ob številnih ukrepih Aktivne politike zaposlovanja in nabora ukrepov Jamstva za mlade Zavod za zaposlovanje v svoji analizi opozarja, da bi se o poklicni prihodnosti mladih moralo razmišljati že v času njihovega šolanja.

Za lažji prehod iz šolanja v zaposlitev bi dijakom in študentom morali omogočiti študentska dela, skladna s področjem šolanja. Na drugi strani pa bi šolski pedagogi morali več pozornosti nameniti poklicnemu svetovanju, ki običajno pride na vrsto šele, ko mladi že oddajajo prijave za nadaljnje šolanje.