Sreda, 4. 11. 2015, 16.55
4 leta
Je problem brezposelnosti mladih res odpravljen?
Gospodarska kriza je na slovenskem trgu dela pustila močan pečat, v letih od 2008 od 2013 se je število delovno aktivnega prebivalstva zmanjšalo za skoraj 90 tisoč. V zadnjih dveh letih je trg dela nekoliko okreval, a se je število delovno aktivnih okrepilo za komaj 16 tisoč.
V petih letih se je število zaposlenih mladih s 161 tisoč zmanjšalo na 105 tisoč, v analizi Mladi in trg dela ugotavlja Zavod za zaposlovanje. Trenutno jih je sicer komaj nekaj nad 104 tisoč.
Na drugi strani se je strmo povečal vpis mladih v evidenco brezposelnih, samo od leta 2008 do leta 2009 se je njihovo število povečalo za devet tisoč. Največ mladih iskalcev zaposlitve je bilo registriranih leta 2013, in sicer več kot 32.500, od takrat pa se ta številka nekoliko spušča.
Realne številke mladih iskalcev zaposlitve so sicer precej višje, saj mnogo mladih svoj status rešuje s podaljševanjem šolanja in fiktivnimi vpisi.
Med vsemi mladimi, ki so se odjavili iz evidence brezposelnih, se jih je zaposlilo: - leta 2013: 63,9 odstotka, - leta 2014: 69,5 odstotka in - v prvih devetih mesecih letos: 70,4 odstotka.
Na povečano zaposlovanje mladih vpliva tudi dejstvo, da so mladi vedno bolj pripravljeni sprejeti fleksibilne oblike dela (kratkotrajne in nestabilne oblike zaposlitve) in se zaposliti na delovnih mestih, ki ne ustrezajo njihovi izobrazbi. To zaposlitev običajno sprejmejo kot začasno in še naprej iščejo zaposlitvene priložnosti.
To je tudi razlog, da je delež dolgotrajno brezposelnih med mladimi nižji kot med starejšimi, saj povprečno trajanje brezposelnosti s starostjo narašča – medtem ko so mladi v povprečju na zavodu prijavljeni 12,9 meseca, stari 30 let in več pa na zaposlitev v povprečju čakajo več kot dve leti (31,6 meseca).
"Dolga brezposelnost bo dolgoročno vplivala na njihovo kariero, saj različne raziskave kažejo, da dlje časa, ko oseba išče zaposlitev, manj uspešna je njena kariera, tako z vidika plače kot strokovnega razvoja," pišejo avtorji analize Mladi in trg dela.
Najbolj nezaposljivi sicer ostajajo diplomanti s področja umetnosti in humanistike ter družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved.
Po zadnjih podatkih o stopnji registrirane brezposelnosti (julij 2015) je položaj iskalcev prve zaposlitve, ki šele vstopajo na trg dela, še vedno nezavidljiv. V celotni strukturi brezposelnih po oktobrskih podatkih mladi do vključno 29 let še vedno predstavljajo četrtino vseh registriranih iskalcev zaposlitve (največji delež, dobro polovico sicer predstavljajo dolgotrajno brezposelni).
Za lažji prehod iz šolanja v zaposlitev bi dijakom in študentom morali omogočiti študentska dela, skladna s področjem šolanja. Na drugi strani pa bi šolski pedagogi morali več pozornosti nameniti poklicnemu svetovanju, ki običajno pride na vrsto šele, ko mladi že oddajajo prijave za nadaljnje šolanje.