Američanom spodleti devetkrat, preden jim uspe. Slovenci obupamo po drugem poskusu.

Kaj potrebujemo, če želimo biti uspešni? "Cilj oziroma motivacijo. Motivacija mora biti odraz želje, brez želje ni motivacije. Posledica želje je strast, in če si bo nekdo res želel uspeti, bo za to delal več," na kratko odgovarja psiholog Matej Tušak.

To je le začetek poti poslovnega, športnega ali kakršnegakoli uspeha. Ni enotne definicije, kaj je uspeh, zato tudi ni enotne poti do njega. Je pa vsem skupno to, da zgodba o uspehu niso le rezultati, denar in materialne dobrine, ki jih imajo uspešni ljudje, temveč da je to trnova pot večletnega dela, truda in tudi porazov.

Če želimo doseči svoj (poslovni) uspeh, ne bo šlo brez naslednjih petih motivacijskih elementov, ki se jih po navedbah Tuška lahko naučimo tudi od športnikov.

1. Cilj oz. želja "Močna želja je kreator vsega," poudarja psiholog, a hkrati opozarja, da je izbira želje, ki nas bo motivirala, najbolj odgovorna in hkrati zahtevna naloga. Željo oziroma cilj je treba znati definirati, in sicer tako, da je: - specifičen, - merljiv, - dosegljiv, - ustrezen, - časovno določen, - evalviran in - zapisan.

Če tega ne bomo storili, lahko naš cilj hitro potone kot vsakoletne novoletne zaobljube.

Psiholog še opozarja, da je pogosto težava tudi v tem, da si zadamo le končni cilj (kot v športu olimpijska medalja), pozabimo pa postaviti strategijo doseganja postopnih, procesnih ciljev (najprej je treba znati smučati, biti najboljši v klubu, državi …), ki so najpomembnejši za dosego dolgoročnega cilja.

2. Strast Želja po dosegi cilja, ki smo si ga zadali, mora biti tako močna, da do nje čutimo posebno strast, ki nas bo gnala, da bomo za to naredili več. Uspelo bo namreč le tistemu, ki bo imel najmočnejšo željo in bo zato vložil največ truda.

Pavšalna ocena je, da uspešne ljudi od manj uspešnih loči deset tisoč ur dela več – v 30 letih je to ena ura na dan, v desetih pa tri ure dnevno.

V svoje delo bomo pripravljeni vložiti ogromno dela, truda in garanja, če dela ne bomo doživljali kot obveze in nekaj groznega, temveč bomo v tem uživali. Razmišljanje v smislu "še nekaj let potrpim, da bom užival, ko se upokojim", nas po psihologovem mnenju ne bo pripeljalo do uspeha in posledične sreče.

3. Porazi in neuspehi Javnosti pogosto prikrit del zgodbe o uspehu so številni porazi, neuspehi in padci. V ZDA velja, da je (poslovni) uspeh posledica 8,7-kratnega (poslovnega) poskusa, to pomeni, da moraš 8,7-krat s svojo idejo propasti, da ti z naslednjim poskusom uspe. Za primerjavo, v športu je takih neuspehov neprimerljivo več in se vlečejo tudi po 20 let, da se nekomu uspe prebiti v sam vrh.

"Za Slovence je to velika težava, saj ko nam dvakrat spodleti, obupamo in pustimo vse skupaj," opozarja Tušak.

A porazi in padci so dobri le, če se znamo iz njih kaj naučiti in potegniti nekaj dobrega. Vsak poraz je zato treba analizirati, preučiti, kaj je šlo narobe (pri tem ne iščimo zunanjih krivcev, temveč razloge v sebi) in kaj še potrebujemo. Do naslednjega poskusa poskušamo to znanje pridobiti.

4. Znanja in kompetence Znanja in kompetence so pravzaprav osnova, brez katere ne gre nikoli. Treba jih je neprestano dopolnjevati. Tudi ko si enkrat najboljši in se moraš boriti, da ohraniš to raven, ne smeš zaspati na lovorikah, temveč moraš iskati, se učiti novih načinov, kako biti še boljši, če ne želiš, da te drugi povozijo.

Zato je na tem mestu poleg samozavesti pomembna velika samokritičnost. Tudi če dobimo še boljšo (poslovno) idejo, moramo preveriti, ali je res dobra in predvsem inovativna in ali je ni morda pred nami že kdo uresničil.

5. Čustvena inteligenca Čustvena inteligenca, to so komunikacija, timsko delo, zaupanje in (v primeru vodij) učinkovito vodenje, predstavlja 35 odstotkov uspeha. S temi lastnostmi se ni nihče rodil, temveč se jih je treba naučiti, pravi Tušak.

Če želimo uspeti, se moramo naučiti poslušati druge in znati pravilno sporočati, kot dober vodja pa se moramo tudi znati obvladati in vedno uporabljati kulturen način izražanja.

Ker bomo sami izjemno težko dosegli svoj cilj in bomo potrebovali pomoč, moramo znati delovati v skupini ter biti sposobni deliti svoje ideje in znanje. To pomeni, da moramo znati tudi zaupati drugim, razdeliti naloge in preložiti delo.

Uspeh = želja + znanje + akcija Pravega recepta za uspeh ni, formula uspeha je rezultat tisočih koščkov želja, znanj in akcije, še poudarja psiholog. Dodaja, da bi se morali vedno zavedati, da ne delamo za denar, temveč za svoj užitek, a ne zato, da bomo uživali jutri, ampak vsak trenutek dela.