Sreda, 30. 9. 2015, 15.23
7 let, 9 mesecev
Američanom spodleti devetkrat, preden jim uspe. Slovenci obupamo po drugem poskusu.
Kaj potrebujemo, če želimo biti uspešni? "Cilj oziroma motivacijo. Motivacija mora biti odraz želje, brez želje ni motivacije. Posledica želje je strast, in če si bo nekdo res želel uspeti, bo za to delal več," na kratko odgovarja psiholog Matej Tušak.
To je le začetek poti poslovnega, športnega ali kakršnegakoli uspeha. Ni enotne definicije, kaj je uspeh, zato tudi ni enotne poti do njega. Je pa vsem skupno to, da zgodba o uspehu niso le rezultati, denar in materialne dobrine, ki jih imajo uspešni ljudje, temveč da je to trnova pot večletnega dela, truda in tudi porazov.
Če želimo doseči svoj (poslovni) uspeh, ne bo šlo brez naslednjih petih motivacijskih elementov, ki se jih po navedbah Tuška lahko naučimo tudi od športnikov.
Če tega ne bomo storili, lahko naš cilj hitro potone kot vsakoletne novoletne zaobljube.
Psiholog še opozarja, da je pogosto težava tudi v tem, da si zadamo le končni cilj (kot v športu olimpijska medalja), pozabimo pa postaviti strategijo doseganja postopnih, procesnih ciljev (najprej je treba znati smučati, biti najboljši v klubu, državi …), ki so najpomembnejši za dosego dolgoročnega cilja.
Pavšalna ocena je, da uspešne ljudi od manj uspešnih loči deset tisoč ur dela več – v 30 letih je to ena ura na dan, v desetih pa tri ure dnevno.
V svoje delo bomo pripravljeni vložiti ogromno dela, truda in garanja, če dela ne bomo doživljali kot obveze in nekaj groznega, temveč bomo v tem uživali. Razmišljanje v smislu "še nekaj let potrpim, da bom užival, ko se upokojim", nas po psihologovem mnenju ne bo pripeljalo do uspeha in posledične sreče.
"Za Slovence je to velika težava, saj ko nam dvakrat spodleti, obupamo in pustimo vse skupaj," opozarja Tušak.
A porazi in padci so dobri le, če se znamo iz njih kaj naučiti in potegniti nekaj dobrega. Vsak poraz je zato treba analizirati, preučiti, kaj je šlo narobe (pri tem ne iščimo zunanjih krivcev, temveč razloge v sebi) in kaj še potrebujemo. Do naslednjega poskusa poskušamo to znanje pridobiti.
Zato je na tem mestu poleg samozavesti pomembna velika samokritičnost. Tudi če dobimo še boljšo (poslovno) idejo, moramo preveriti, ali je res dobra in predvsem inovativna in ali je ni morda pred nami že kdo uresničil.
Če želimo uspeti, se moramo naučiti poslušati druge in znati pravilno sporočati, kot dober vodja pa se moramo tudi znati obvladati in vedno uporabljati kulturen način izražanja.
Ker bomo sami izjemno težko dosegli svoj cilj in bomo potrebovali pomoč, moramo znati delovati v skupini ter biti sposobni deliti svoje ideje in znanje. To pomeni, da moramo znati tudi zaupati drugim, razdeliti naloge in preložiti delo.