SiolNET. Novice Slovenija
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Smo Slovenci res pridni ali je to zgolj mit?

10

termometer

pisarna delo služba
Foto: Thinkstock

Slovenci sami zase zelo radi rečemo, da smo priden in delaven, celo garaški narod. Nekatere statistike temu pritrjujejo, druge kažejo, da vendarle nismo tako zelo produktivni. Zelo različne poglede na pridnost Slovencev imajo tudi naši sogovorniki.

V Sloveniji imamo 40-urni delovnik, s čimer država po podatkih poročila evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer Eurofound spada med članice EU z najdaljšim delovnim tednom.

Povprečni delovni teden je v EU leta 2014 znašal 39,5 ure. Najdaljši delovni teden imajo v Romuniji (41 ur), najkrajšega pa v Franciji in na Finskem (37,3 ure). A glede na podatke OECD povprečni Slovenec dejansko opravi manj ur – v letu 2015 je opravil 1.676 ur (povprečje OECD je 1.766), kar je 6,6 ure na dan oz. 32,9 ure na teden.

Po produktivnosti medtem Slovenija precej zaostaja tako za povprečjem OECD kot za povprečjem EU. Povprečni Slovenec namreč po podatkih OECD (za leto 2015) ustvari 36,9 dolarja (33,9 evra) BDP na uro, medtem ko je povprečje OECD 46,8 dolarja (46,8 evra), povprečje EU pa 47,7 dolarja (43,8 evra).

Kaj menijo o slovenski pridnosti, smo povprašali več vidnih Slovencev

"Se mi zdi, da najbolj pridni Slovenci dejansko odidejo v tujino." "Se mi zdi, da najbolj pridni Slovenci dejansko odidejo v tujino." Alja Viryent, oblikovalka čevljev: Težko bi ocenila oz. posplošila za vse Slovence. Res je, da Slovenci veljamo za delaven in priden narod, predvsem nas tako vidijo v tujini.  S tem bi se zagotovo strinjala, saj se mi zdi, da najbolj pridni Slovenci odidejo v tujino.
Menim, da sta pridnost in zagnanost v Sloveniji premalo cenjeni. Ambiciozni Slovenci v svoji državi težko dokažejo sposobnosti, ker sistem ne deluje na način kot v tujini, da bi lahko posameznik napredoval. Ponavadi v naših službah ljudje stagnirajo, ker nimajo možnosti, da bi se dokazali. Določeni ljudje se dobrih položajev preveč oklepajo in potem ambiciozen posameznik nima možnosti, da bi napredoval.
Težavo vidim tudi v tem, da je veliko ljudi navajenih na prejšnji režim, v katerem si imel službo zato, da si jo imel, med delavnikom pa pol stvari opravljal v osebne namene. Danes živimo v kapitalizmu in podjetje mora z delavcem ustvarjati prihodke, kar pomeni, da je treba resno poprijeti za delo. S tem ima mnogo Slovencev težave, sploh ker so bili navajeni delati drugače.
Med mladimi vidim veliko apatijo, saj je njihova prihodnost nepredvidljiva, so pa med mladimi tudi posamezniki, ki vedo, da jim nič ne bo padlo z neba, ter znajo poprijeti za delo in so zelo delavni. Če bi že mogla oceniti na splošno, bi rekla, da bi bili lahko Slovenci delavni, kot smo.

 

"V stereotipu o delavnosti Slovencev je veliko realnega, vendar bomo morali še marsikaj spremeniti, če bomo želeli, da postane resničen." "V stereotipu o delavnosti Slovencev je veliko realnega, vendar bomo morali še marsikaj spremeniti, če bomo želeli, da postane resničen." Foto: Matej Leskovšek Matej Tušak, psiholog: Za veliko večino Slovencev to absolutno drži. Delovna etika je taka, da smo navajeni veliko delati in želimo stvari narediti hitro. Tudi raziskave kažejo, da smo v Evropi med delavci, ki najhitreje naredijo neko stvar. Zagotovo za večino podjetij pri nas velja, da so delavci dobri.

So pa tudi ljudje, kjer jim je v interesu dobiti dobro službo z zaposlitvijo za nedoločen čas, kjer bodo imeli vsaj približno dobro plačo, delali pa bodo čim manj. Tudi to je še vedno praksa. Predvsem pri mladih narašča želja, da bi v čim krajšem času in s čim manj dela čim več zaslužili. To ni prava vrednota in ne more zdržati v praksi.

V stereotipu o delavnosti Slovencev je veliko realnega, vendar bomo morali še marsikaj spremeniti, če bomo želeli, da postane resničen.

 

"Slovencem ostane več energije za dodatno delo v prostem času, ki ni prav posebej učinkovito." "Slovencem ostane več energije za dodatno delo v prostem času, ki ni prav posebej učinkovito." Foto: Tomaž Primožič/FPA Aleks Jakulin, podjetnik v ZDA: Slovenija je na svetovnem dnu držav po tem, koliko delovnih ur so naši zaposleni v službi. V Južni Koreji na primer ljudje službenemu delu posvetijo dvakrat toliko ur. To se pri materialnem standardu in tehnološkem napredku države kar pozna, čeprav smo hkrati v vrhu med državami po tem, koliko se v tistih urah ustvari. Nam pa zato ostane toliko več energije za dodatno delo v prostem času, ki ni prav posebej učinkovito.

 

"Slovenci živimo eno najbolj lagodnih življenj v Evropi." "Slovenci živimo eno najbolj lagodnih življenj v Evropi." Foto: Vid Ponikvar Ana Roš, najboljša kuharska mojstrica na svetu: Menim, da Slovenci živimo eno najbolj lagodnih življenj v Evropi. Pisarne, servisi se ob petkih zapirajo prej, ljudje uživajo podaljšane konce tedna skoraj vsak teden. Če se ob lepem dnevu med delovnim časom sprehodiš po Ljubljani, srečuješ mnoge, ki "kofetkajo" in klepetajo na soncu.

Seveda obstajajo tudi karieristi, službe z dolgimi delovniki, neutrudni kmetje, a splošna slika je precej uživaška. Precej podobna je slika v kuhinji: pri tujcih opažamo več predanosti in delovne kondicije.

 

"Pridnost Slovencev se je sprevrgla v zelo učinkovit poslovni model za slabe delodajalce." "Pridnost Slovencev se je sprevrgla v zelo učinkovit poslovni model za slabe delodajalce." Foto: STA Goran Lukič, predsednik Delavske svetovalnice: To ni noben mit. Pred kratkim objavljeno poročilo inšpektorata za delo jasno opozarja na težave v tem smislu. Delovni čas, tudi tisti, ki je nezakonit in gre prek razumne meje, je največja težava v Sloveniji. Na žalost je v Sloveniji vse več delodajalcev,  ki besedo delavnost izkoristijo in uporabijo kot poslovni model. Prvi maj ni samo aktualen, temveč je vse pomembnejši. Delavnost in pridnost Slovencev sta se, kakor jaz vidim, sprevrgli v zelo učinkovit poslovni model za slabe delodajalce.

 

"Verjetno res ne spadamo med najbolj lene, med pridne mravljice pa tudi ne." "Verjetno res ne spadamo med najbolj lene, med pridne mravljice pa tudi ne." Foto: STA Mitja Čander, esejist, kolumnist, literarni kritik: Smo majhen narod in majhni narodi so tradicionalno morali kompenzirati pomanjkanje države in njenih institucij z drugimi atributi. Slovenci smo to vedno kompenzirali predvsem s kulturo in delavnostjo, ki smo ju vedno radi poudarjali kot naši prednosti.

Kolikor vem, so nam raziskave glede produktivnosti precej nenaklonjene, kar pomeni, da je verjetno naša delavnost bolj mit kot karkoli drugega. Verjetno res ne spadamo med najbolj lene, med neke pridne mravljice pa tudi ne. Je pa res, da smo, ko nas neka zadeva pritegne, Slovenci lahko zelo strastni in zagnani. To se pogosto vidi v družinskih podjetjih, obrtniških delavnicah in ne nazadnje tudi v hobijih, v katere so ljudje pripravljeni vložiti ogromno energije.

Ko nas nekaj zanima, smo zelo pridni in zagnani, na splošno gledano pa nismo nič posebnega. Sam sicer nisem zagovornik garanja, ampak dodane vrednosti. Včasih lahko z glavo naredimo več kot z urami trdega garanja.

 

 

"Govorimo, kako smo deloven narod in kako smo pridni, ko koga potrebuješ, pa nihče nima časa." "Govorimo, kako smo deloven narod in kako smo pridni, ko koga potrebuješ, pa nihče nima časa." Foto: Ana Kovač Marjan Fabjan, najboljši evropski trener juda: Ali smo Slovenci delaven narod? Ko potrebujem vodovodarja in električarja, moram nanj čakati najmanj 14 dni. To je čudno, saj po eni strani vsi tarnajo, da so brez dela, po drugi strani pa, da vsi delajo in nimajo časa.

Govorimo, kako smo deloven narod in kako smo pridni, ko koga potrebuješ, pa nihče nima časa.

Poleg tega smo preskromni in preveč tarnamo. Namesto tega, da se pogovarjamo o tem, kje je meja na morju, bi se morali pogovarjati o tem, kako bi nazaj dobili celotno Istro, Trst in še Celovec zraven, ne pa da razpravljamo, kje je meja. To je preskromno.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 133
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin