Ponedeljek, 2. 1. 2017, 3.30
7 let, 2 meseca
To so ključni izzivi, ki se jih moramo letos lotiti, če želimo živeti bolje
Privatizacija, prevzemanje vrednot iz zahodnega sveta, izboljšanje delovanja pravne države in povečanje enotnosti so po mnenju naših sogovornikov ključni izzivi, ki se jih mora Slovenija lotiti v letu 2017.
Prehod iz enega leta v drugega tradicionalno zaznamujejo voščila. Vsak si seveda želi boljših odnosov, življenja, službe, plače … Za to pa je treba tudi kaj storiti. Nekaj uspešnih sogovornikov z različnih področij smo vprašali, kaj oni želijo Sloveniji v letu 2017 in kaj so po njihovem mnenju glavni izzivi za Slovence.
Pravnica Verica Trstenjak:
"Sloveniji, moji domovini, želim državljane, ki bi jo bolj ljubili." Zagotoviti stabilnost gospodarstva, izboljšati delovanje sodstva ter politično in medijsko kulturo in odgovornost, izboljšati plačilno disciplino in odpraviti ali vsaj zmanjšati korupcijo in administrativne ovire ter izboljšati delovanje pravne države, so izzivi, ki nas čakajo leta 2017.
Veliko stvari v Sloveniji deluje zelo dobro in nanje moramo biti ponosni. Tam, kjer so slabosti, na primer v sodstvu in zdravstvu, moramo stanje izboljšati. Izziv je uveljaviti večjo odgovornost na vseh področjih: ne le pravno, ampak tudi odgovornost v politiki, vključno z odstopi, prav na vseh področjih pa etično in moralno odgovornost. Mediji, ki pomembno vplivajo na dojemanje realnosti v družbi, morajo biti bolj neodvisni in realni. O enem slabem primeru ne bi smeli poročati več kot o tisoč dobrih.
Sloveniji, moji domovini, želim državljane, ki bi jo bolj ljubili. Da bi bili ponosni nanjo in zanjo radi kaj naredili, ne pa le vsega kritizirali, kajti veliko stvari je zelo dobrih. Vsakdo naj se zamisli, kako bi mu bilo v tujini, in kaj sam naredi, da bi bilo nam vsem v naši domovini bolje. Državljanom želim, da bi se modro odločali pri izbiri politikov, zahtevali odgovornost in prisvojili domoljubje. Poguma in modrosti, sodržavljanskega in sočloveskega sočutja ter domovinske odgovornosti in ljubezni.
Osebno pa vsem želim, da bi bili zdravi, nasmejanih obrazov, da bodo naše ulice ne le sončne, ampak tudi nasmejane. Da boste srečni osebno in v družini. In da bomo srečni, ker živimo na najlepšem in mirnem koščku sveta.
V gospodarstvu bodo največji izzivi povezani s prehodom iz obstoječega planskega sistema v tržno ureditev. Če želimo ustaviti stagnacijo dohodkov ljudi v zasebnem gospodarstvu, se mora politika umakniti iz vseh gospodarskih družb s privatizacijo, treba je zvišati zaposlenost in racionalizirati javni sektor ter znižati davke podjetnikom in zaposlenim.
Z deregulacijo poklicev je treba omogočiti zaposlitev dolgoročno brezposelnim v storitvenih dejavnostih, s prodajo zaseženih nepremičnin in sprostitvijo gradnje v urbanih središčih pa je treba izrazito znižati cene nepremičnin, ki se znova napihujejo v balon. Skrajni čas je, da izdatki države začnejo slediti določilom fiskalnega pravila in da si za srednjeročni cilj postavimo maksimalni obseg državne potrošnje z zdajšnje polovice na 35 odstotkov BDP. Pri volilnem sistemu je treba dvigniti prag za vstop v državni zbor, tako da bi v parlament prišle največ štiri stranke, dve izmed njih pa bi tvorili stabilno koalicijo.
Državljanom v letu 2017 želim sreče in zdravja, pa tudi več aktivizma. Slovenija bo namreč stagnirala, dokler bomo državljani tako naivni, vodljivi in pasivni kot do zdaj.
"Sloveniji in Slovencem želim, da bi se zmogli poenotiti tudi pri čem drugem kot pri proslavljanju uspehov športnikov."
Psiholog Aleksander Zadel:
Izziv za Slovenijo je, da se pomakne od razmišljanja: "… tega in tega nočemo …", do mišljenja: "… to so naši cilji, tja gremo, to hočemo …" Prepogosto imam občutek, da se tako politika kot ljudstvo hitro najdeta na skupnem imenovalcu proti nekomu ali nečemu.
Žal ne premoremo moči in modrosti, da bi skupaj razmislili, proti kateremu ključnemu cilju se bomo skupaj odpravili. Atomizirano družbo, razbito na posameznike, ki razmišljajo le o sebi in svojem blagostanju, je nemogoče povezati za skupne ideje, saj se morajo na poti do skupnih ciljev tudi čemu odpovedati.
Sloveniji in Slovencem želim, da bi se zmogli poenotiti tudi pri čem drugem kot pri proslavljanju uspehov športnikov. Vsem nam želim, da bi se zmogli premakniti k razmišljanju, da je skupnost pomembnejša od posameznika.
Le povezana skupnost zmore ujeti neuspešnega, nezadovoljnega, ranjenega posameznika in mu pomagati do tega, da spet najde sebe, smisel in radost delovanja v družbi in zase.
Zame bi bil izziv poskušati spremeniti javno mnenje. Da začnemo biti strpni, da bi znali ceniti delo, vrednote, pozitivne ljudi, ne pa da ves čas iščemo izključno afere, uspešnim ljudem pripisujemo slabe lastnosti in korupcijo. Nekateri so že bili taki, vsi pa niso. Želim si, da bi se naučili delovanja, kot ga poznajo na Zahodu. Ta zna ceniti stvari.
Mi imamo lepo deželo, nismo ne vem kako bogati, a imamo v primerjavi z marsikaterimi deli sveta vseeno dostojno življenje. Pri nas ves čas vladata stres in gnev. Poglejte na družabna omrežja, kako ljudje komunicirajo, kakšne besede uporabljajo. Dvignimo kulturo na pozitivno raven, kar bi moralo biti v vsaki razviti družbi. Pri nas v tem zelo zaostajamo v primerjavi z Zahodom.
Rad bi, da Slovenija nadaljuje pot pozitivnih sprememb. Da ne bomo egoistični, da bomo dvignili raven nacionalnega ponosa, ki smo ga imeli v času osamosvojitve, pozneje pa ne več. Slabosti so, a gradimo na pozitivnih stvareh.
Direktorica Belega obroča Milojka Vida Intihar:
"Želim si, da bi se kakšna stvar ob upoštevanju prava in vseh predpisanih pogojev reševala tudi s srcem." Mir. Ne le v Sloveniji, ampak na sploh na svetu, saj je veliko vojn za ozemlja, kjer je veliko žrtev. Za takšno stanje potrebujemo pamet, razsodnost in potrpežljivost.
Želim si, da bi bilo manj družbenih razlik. Da bi ljudje dobili pravično plačilo za svoje delo. Ne govorim o tistih, ki izigravajo sistem, ampak o posameznikih, ki so pripravljeni delati.
Če bodo še naprej ostajale razlike, da si nekateri nagrebejo veliko materialnih sredstev, drugi pa zaradi tega pristanejo na cesti, ne more biti popolnega miru. Želim si pravičnejše razporeditve.
Sloveniji želim več epilogov. Zdi se mi, da se zelo malo stvari reši, veliko stvari pa zastara. Ljudje so zaradi tega razočarani.
Veliko je leporečenja, nastopanja, pozitivnih misli, kar je za množice lepo, vendar pa je nato premalo dejanj. Ni realizacije, zato si želim, da bi je bilo v prihodnjem letu več. Želim si, da bi se kakšna stvar ob upoštevanju prava in vseh predpisanih pogojev reševala tudi s srcem.
13