Četrtek, 4. 10. 2018, 4.00
5 let, 6 mesecev
Franc Kangler pri reševanju Maribora stavi na ljubljenca šaleškega lobija
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
34
Franc Kangler, ki so ga s položaja leta 2012 odnesle vstaje, se vrača v lokalno politiko.
Franc Kangler se vrača na politično sceno. Kandidira za župana Maribora, pri čemer poudarja, da bo njegova prednostna naloga mariborsko gospodarstvo. Zakaj ga namerava reševati s pomočjo Viljema Pozeba, ki je kot direktor Dravskih elektrarn dobičke iz Maribora preusmerjal v financiranje projekta Teš 6, tega pa je tudi pomagal trasirati?
Franc Kangler, nekdanji mariborski župan, ki so ga s položaja leta 2012 odnesle vstaje, se vrača v lokalno politiko.
Na volitvah, ki bodo 18. novembra, bo znova kandidiral za župana. V začetku tedna je Kangler razkril tudi, koga po izvolitvi vidi na položaju podžupana. To je Viljem Pozeb, nekdanji direktor Dravskih elektrarn in Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE), ki je od lani v pokoju.
Kangler: Potrebujemo resne in odgovorne ljudi
Po Kanglerjevih besedah bo Pozeb kot neprofesionalni podžupan zadolžen za mariborsko gospodarstvo, ki ga označuje za "prednostno nalogo", in urejanje nabrežja Drave. "Pomembna je prihodnost, prihodnost mesta Maribor," je ob predstavitvi kandidature poudaril Kangler: "Občani morajo vedeti, da imamo na položaju resne in odgovorne ljudi."
Franc Kangler poudarja, da bo njegova prednostna naloga mariborsko gospodarstvo.
A pri tem je Kangler zamolčal, da preteklo delo njegovega podžupana še zdaleč ne pomeni jamstva za njegove obljube.
Ravno nasprotno, Pozeb je imel namreč v zadnjem desetletju pomembno vlogo v zgodbi o 1,41 milijarde evrov vrednem šestem bloku Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), nasedlem energetskem projektu, ki ga je HSE financiral z dobički Dravskih elektrarn.
Prav zaradi tega je mariborska družba za več let dala na hladno lastne investicijske projekte na širšem območju Maribora.
Maribor zaostaja pri zaposlenosti in plačah
Maribor je drugo največje slovensko mesto po številnih kazalnikih zaostaja za slovenskim povprečjem.
Zadnji podatki Sursa za leto 2016 kažejo, da registrirana brezposelnost v občini znaša 16 odstotkov, kar je skoraj pet odstotnih točk več od državnega povprečja. Zaposlena ali samozaposlena je le vsaka druga oseba, stara od 15 do 64 let. Za primerjavo: v Sloveniji je takšnih oseb 60 odstotkov.
Povprečna mesečna neto plača (997 evrov) je v mariborski občini nižja za 33 evrov od slovenske ravni.
Tudi povprečna mesečna neto plača (997 evrov) je v mariborski občini za 33 evrov nižja od slovenske ravni. Mesto izgublja prebivalstvo, ki se za nameček stara (povprečna starost je 45 let). Številni si delo raje poiščejo v Avstriji.
Novi župan bi tako moral koordinacijo gospodarskega in razvojnega preboja zaupati nekomu z dokazanimi izkušnjami, znanjem in visokim ugledom v lokalnem okolju. Pozeba je težko uvrstiti v to kategorijo. Tudi zato, ker nosi veliko odgovornost za projekt Teš 6, in to v treh točkah.
Zakaj je Pozeb (so)odgovoren za Teš 6
1) Parafiral je sporno pogodbo z Alstomom
Viljem Pozeb in danes pokojni Jože Zagožen sta kot generalna direktorja HSE junija 2008 parafirala tedaj še slabih 700 milijonov evrov vredno pogodbo z Alstomom, dobaviteljem tehnološke opreme za Teš 6, ki jo je podpisal Uroš Rotnik.
Pogodba se je izkazala za izvirni greh projekta, saj je šla v celoti na roko Francozom, zaradi česar je končna cena opreme pozneje presegla milijardo evrov. Potezo Zagožna in Pozeba so Francozi razumeli kot jamstvo HSE, zaradi česar so revizorji PWC leta 2011 ugotovili, da sta s tem prekršila pooblastila.
Viljem Pozeb je imel pomembno vlogo v zgodbi o 1,41 milijarde evrov vrednem šestem bloku Termoelektrarne Šoštanj, nasedlem energetskem projektu, ki ga je HSE financiral z dobički Dravskih elektrarn.
Pozeb, ki je imel po lastnih besedah do pogodbe zadržke, se je pozneje branil, da so podpis pogodbe zahtevali sindikati, ki bi v nasprotnem primeru stavkali. Tega si prva vlada Janeza Janše nekaj mesecev pred volitvami ni smela privoščiti. Pozeb je takrat v poslovodstvo HSE prišel iz kvote SDS.
2) Aktivno je pomagal šaleškemu lobiju
Vrsto let je Pozeb veljal za kader, sprejemljiv za energetike iz Šaleške doline, ki so v času priprave in gradnje novega bloka v Šoštanju obvladovali HSE. Verjetno so ga prav zaradi tega pustili na čelu Dravskih elektrarn in ga po potrebi pošiljali na začasno delo v Ljubljano.
Leta 2010, ko je nadzorni svet HSE pri branjenju Uroša Rotnika odstavil tedanjega generalnega direktorja Boruta Meha, je tega začasno nasledil prav Pozeb. Še leta 2015, ko je bila ovadba kriminalistov v zadevi Teš 6 že na tožilstvu, so Dravske elektrarne oddale posel podjetju v lasti Petra Kotarja, enega od osumljenih.
Pozeb je v zadevi Teš 6 opravil razgovor s kriminalisti, a nikoli ni bil med osumljenimi. "Na svoje delo na holdingu sem ponosen, ne vidim razloga, zakaj bi policija obiskala mene," je izjavil junija 2012, v obdobju prvih hišnih preiskav zaradi Teš 6.
3) Dobičke Dravskih elektrarn je preusmerjal v Šoštanj
Dravske elektrarne veljajo za zlato kokoš slovenske energetike. Tudi ko so bile cene električne energije na zgodovinsko nizkih ravneh, je bila lastna cena proizvodnje v Dravskih elektrarnah precej nižja od tržne. Med letoma 2013 in 2017 so Dravske elektrarne skupaj ustvarile več kot 50 milijonov evrov čistega dobička.
Toda Dravske elektrarne večine denarja, ki ga ustvarjajo s prodajo električne energije (odkupuje jo HSE), že skoraj deset let ne porabljajo za lastne naložbene projekte, na primer gradnjo črpalne hidroelektrarne Kozjak, male hidroelektrarne na Pohorju in drugega.
Razlog za to je Teš 6. Dravske elektrarne namreč že od leta 2010 denar nakazujejo v skupni "bazen" (v angl. Pool), ki ga HSE preusmerja v poplačilo posojil, najetih za gradnjo Teš 6.
Leta 2015, ko se je finančna konstrukcija projekta začela majati, so Dravske elektrarne odobrile HSE poroštvo 220 milijonov evrov. Po letu dni, v katerem finančni direktor HSE Stojan Nikolič vlagateljev ni prepričal o nakupu obveznic HSE, je bilo v višjem znesku podaljšano do leta 2019, ko se izteče poroštvo za prvih 40 milijonov evrov, oziroma do leta 2021, ko zapade preostalih 180 milijonov evrov.
Zakaj Pozeb Ljubljani nikoli ni rekel ne?
Tudi takrat po zadnjih napovedih Teš še ne bo izšla iz izgub. Čeprav Dravske elektrarne v zameno za dano poroštvo HSE letno zaračunajo 3,3 milijona evrov, bodo finančno "privezane" na Teš še najmanj tri leta, zelo verjetno pa še kakšno več.
Pozeb se nikoli ni javno uprl prelivanju denarja na HSE.
Malo verjetno je, da bi lahko Pozeb prelivanje tega denarja sam preprečil. Toda temu početju HSE se nikoli ni javno uprl.
Ko so na primer v HSE enako jamstvo zahtevali od Soških elektrarn, je direktor te družbe Marjan Pinter to pogojeval s skupščinskim sklepom, ki ga je moral sprejeti lastnik. Pozeb se je zadovoljil z desetimi bianco menicami HSE, ki so jih Dravske elektrarne dobile v zameno. Pinter prav tako ni imel nobene druge vloge pri projektu.
Bogato svetovalno pogodbo pretrgal – po petih letih
Še najglasneje so preusmerjanju denarja iz Maribora v Šoštanj nasprotovali predstavniki zaposlenih. "Z ogorčenjem nemočno opazujemo, kako postajamo talci popolnoma zgrešene politike svojega lastnika HSE," je leta 2015 govoril predsednik sveta delavcev Dravskih elektrarn Vlado Šega.
Dravske elektrarne so bile v Pozebovem obdobju izpostavljene tudi do nekaterih drugih podjetij iz skupine, na primer do Rudarskega gradbenega podjetja (RGP) v lasti Premogovnika Velenje, ali zunaj nje.
Damijan Koletnik je po odhodu na HSE za direktorja Dravskih elektrarn predlagal Pozeba.
Leta 2007 so Dravske elektrarne 21 milijonov evrov posodile pozneje propadlemu cerkvenemu finančnemu holdingu Zvon Ena. Posel je odobril Damijan Koletnik, ki je po odhodu na HSE za direktorja Dravskih elektrarn predlagal Pozeba.
Ta je podedoval tudi bogato svetovalno pogodbo, ki so jo Dravske elektrarne sklenile z agencijo Spem, hišno agencijo državnih podjetij v obdobju prve Janševe vlade. Čeprav je Pozeb že leta 2010 zatrjeval, da jo bo prekinil, je to storil šele pet let pozneje.
O energetiki ni spregovoril niti besede
V njegovem obdobju so bile Dravske elektrarne absolutni rekorder pri najemanju PR agencij v skupini HSE, saj so zanje v petih letih porabile 1,2 milijona evrov. Največ za projekte, ki so jih Dravske elektrarne zaradi preusmerjanja denarja v Teš tako ali tako morale dati na hladno. V prvem letu Pozebovega vodenja Dravskih elektrarn Maribor pa so stroški za individualne pogodbe poskočili za 63 odstotkov.
Pozeb je v začetku tedna na predstavitveni novinarski konferenci opozoril na velik potencial Maribora pri gospodarskem razvoju. Največja aduta mesta sta po njegovem znanje, ki ga premore, in izjemna geostrateška lega.
"To nam bo pomagalo zastaviti pot, da bo gospodarska rast višja," je dejal Pozeb. O energetiki ni spregovoril niti besede.
Kako poslujejo Dravske elektrarne
Ko je Dravske elektrarne lani zapustil Viljem Pozeb, so bile te v enem od najslabših položajev v svoji zgodovini.
Prihodki, ki jih ustvarjajo s prodajo električne energije svojemu lastniku - HSE, so se lani znižali za več kot 14 odstotkov na 56 milijonov evrov, s tem pa so bili na najnižji ravni po letu 2003.
Za to sta dva razloga:
- bila je ena od najnižjih hidrologij v zadnjem desetletju,
- zgodilo se je drastično zmanjšanje prodajnih cen na mednarodnih trgih.
Kljub temu, da so poskušali racionalizirati poslovanje, je bil dobiček ob koncu koledarskega leta pod načrti in je znašal dobrih sedem milijonov evrov.
34