Sobota, 27. 3. 2021, 16.14
3 leta, 9 mesecev
Vedno znova presenečajo
Znanstveniki dokazali: hobotnice lahko sanjajo (na svoj način)
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,20
Na videz smo si različni, a morda smo si s hobotnicami možgansko bolj podobni, kot si mislimo.
Hobotnice so na videz zelo preprosta bitja, a nas vedno znova presenetijo, ko znanost odkrije kaj novega o njihovi pestri možganski dejavnosti.
Brazilski znanstveniki so odkrili, da hobotnice doživljajo (vsaj) dve različni obliki spanja. Ena od teh oblik, ki so jo poimenovali aktivno spanje, je podobna REM (Rapid Eye Movement) fazi spanja pri sesalcih in pticah, kar napeljuje na drzen sklep, da hobotnice, tako kot ljudje, lahko sanjajo.
Vidne spremembe v kratkotrajnih obdobjih aktivnega spanja hobotnice
Prvaki med nevretenčarji
Avtorji študije z inštituta za možgane na zvezni univerzi Rio Grande do Norte ne zanikajo, da so hobotnice bistveno drugačne od ljudi, a obenem poudarjajo, da so možgani hobotnic najbolj razviti med vsemi nevretenčarji.
Do novih odkritij so prišli z neprekinjenim snemanjem štirih hobotnic v akvariju v večdnevnem obdobju in pozornim preučevanjem posnetkov. Ti so pokazali, da se stanji razlikujeta po barvi in teksturi kože, pragu odzivnosti ter premikanju oči in krakov.
Rezultate svoje raziskave so objavili v znanstveni reviji iScience.
Spreminjajoče barve so jih razkrile
V aktivni fazi spanja so hobotnice med drugim spreminjale svojo barvo in premikale oči, med mirnim spanjem pa so bile povsem nepremične, zoženih oči in blede barve.
Obdobji sta se izmenjevali ciklično – po približno šestih ali sedmih minutah mirnega spanje je sledilo obdobje aktivnega spanja, ki je trajalo malo manj kot tri četrt minute. Če bi se vmes hobotnica zbudila, bi po približno pol ure ali največ 40 minutah ponovno zaspala. Skupno spanje je znašalo okrog šest ur dnevno.
Dokazano spanje
Brazilski znanstveniki so skrbno preverili, ali ti dve stanji res predstavljata spanje. V prvem preizkusu so hobotnicam predvajali sliko raka, njihovega naravnega plena, ki bi ga v budnem stanju nemudoma napadle – a se to v teh dveh stanjih ni zgodilo.
V drugem preizkusu so akvarije s hobotnicami udarili s gumijastim kladivom. Ko so budne, se hobotnice na to motnjo odzivajo s spremembo barve, a tudi tokrat med preučevanima stanjema ni bilo njihovega odziva.
Več podobnosti odkriva več o evoluciji
Razumevanje hobotnic in predvsem njihovih podobnosti s človekom nam lahko pomaga pri razumevanju poteka evolucije, so prepričani brazilski znanstveniki. Vsaka takšna podobnost namreč nakazuje na konvergenčno evolucijo – več vrst je neodvisno razvijalo enake biološke mehanizme.
Glede na to, da je aktivno spanje hobotnic bistveno krajše od primerljivega stanja človeškega spanja, v katerem sanjamo, lahko z gotovostjo trdimo, da hobotnice niso zmožne zapletenih in daljših vsebinsko povezanih sanj kot ljudje. Avtorji raziskave menijo, da so sanje hobotnic verjetno kratke animacije ali videoizrezki.
Romantične sanje tudi pri hobotnicah?
Znanstveniki tudi upajo, da jim bodo barve hobotnic pomagale razumeti, kaj pravzaprav sanjajo. Tako so denimo med dvorjenjem hobotnice (včasih) črne na eni strani in bele na drugi, enak barvni vzorec pa bo lahko nakazal, da so njihove sanje romantične.
To je le eno od področjih, ki jih bodo še raziskovali. Tako jih med drugim zanimata tudi vloga in pomen spanja na njihov metabolizem in kognitivno dejavnost.
