Četrtek, 20. 2. 2020, 4.00
4 leta, 10 mesecev
Zmota, ki med Slovenci seje jezo: "Operater me je nate..."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,47
12
Uvajanje mobilnega omrežja pete generacije oziroma 5G ima tako rekoč po vsem svetu številne nasprotnike, ki zavračajo ugotovitve in stališča pristojnih institucij, da ta tehnologija ne bo ogrožala zdravja ljudi, in pozivajo k izvedbi dodatnih znanstvenih študij o potencialni nevarnosti 5G za človeško zdravje, še preden se začne vsesplošna uporaba novega omrežja.
V zadnjih mesecih se je tudi v Sloveniji okrepilo nasprotovanje uvajanju mobilnega omrežja pete generacije oziroma 5G. Ker ima določen delež pripadnikov gibanja zoper 5G, vsaj sodeč po objavah in komentarjih na Facebooku, o sodobnih tehnologijah premalo znanja, se občasno pojavljajo zmote in napačne interpretacije nekaterih informacij oziroma iskanja zarot tam, kjer jih ni. Ena pogostejših je namigovanje, da nam telekomunikacijski operaterji tehnologijo 5G na skrivaj že podtikajo.
Skrbi jih, da so omrežju 5G že izpostavljeni
V spletnih skupnostih nasprotnikov uvajanju omrežja 5G v Sloveniji (in tudi drugod) je mogoče občasno naleteti na vprašanja oziroma namigovanja uporabnikov, da mobilno omrežje v državi 5G že deluje, saj ga domnevno "lovijo" Wi-Fi antene njihovih pametnih telefonov, oziroma da so jim telekomunikacijski operaterji 5G celo podtaknili v domove, saj je ta kratica zapisana na njihovih brezžičnih usmerjevalnikih.
Primer ugibanja o "verjetnem" preizkušanju mobilnega omrežja 5G brez vednosti uporabnikov, ki ga najdemo v eni od skupin slovenskega gibanja proti 5G na družbenem omrežju Facebook. Drugi tehnološko bolj ozaveščeni člani skupin takšne zmote sicer pogosto popravijo s pravilno interpretacijo napisanega, a takšne razlage ne padejo vedno na plodna tla, saj se vprašanja o 5G, ki to v resnici ni, na Facebooku pojavljajo znova in znova.
Kakšna je razlika med 5G in 5G, ki to ni
Gre za posledico zelo podobnega poimenovanja dveh različnih tehnologij, ki imata le eno skupno točko in sicer to, da obe omogočata brezžično povezovanje z internetom.
Razlika med njima je ta, da tisti "pravi" 5G predstavlja prihajajoči najnovejši standard mobilnih omrežij oziroma mobilno omrežje pete generacij, "lažni" 5G, ki povzroča zmote, pa je v resnici oznaka za 5 GHz Wi-Fi oziroma za enega od dveh pasov brezžičnega internetnega omrežja, ki si ga lahko postavimo tudi doma.
Čeprav je pri opisani zmoti v osnovi pogosto problematično zamenjevanje signala Wi-Fi s signalom mobilnega omrežja, je treba tudi poudariti, da bi moral imeti uporabnik za sprejemanje "pravega" signala 5G ustrezen pametni telefon, kakršnega v Sloveniji za zdaj z nekaj redkimi izjemami še ni mogoče kupiti tako rekoč nikjer.
Precej sodobnih omrežnih usmerjevalnikov, ki jih uporabnikom montirajo tudi slovenski telekomunikacijski operaterji, omogoča dvopasovno oddajanje brezžičnega signala in sicer v frekvenčnih pasovih 2.4 GHz ter 5GHz, ki pa praviloma pomeni pasovno širino med približno 5 in 5.8 GHz.
Kakšna je razlika med 2.4 GHz in 5GHz brezžičnim internetom
Na kratko: ker uporablja višjo frekvenco, je s 5GHz mogoče dosegati višje hitrosti prenosa podatkov, na območjih, kjer se z Wi-Fijem povezuje veliko naprav, pa lahko tudi razbremeni brezžično omrežje, kjer deluje na več frekvenčnih kanalih kot 2.4 GHz.
Pomanjkljivosti 5GHz frekvenčnega pasu v primerjavi z 2.4 GHz sta medtem nižji domet in pa slabša prebojnost zidov ter drugih ovir, ki stojijo med usmerjevalnikom in uporabnikom. Doma je zato, če nimamo veliko brezžičnih naprav oziroma ne živimo v natrpanem stanovanjskem bloku, včasih še vedno bolje uporabljati frekvenčni pas 2.4 GHz.
Zakaj napis 5G najdemo tudi na nekaterih usmerjevalnikih
Sodobni dvopasovni omrežni usmerjevalniki brezžično omrežje pogosto hkrati ustvarijo v obeh frekvenčnih pasovih, da se lahko z njim povežejo tudi starejše naprave, ki še ne podpirajo novejših standardov Wi-Fi in s tem frekvenčnega pasu 5 GHz.
Takole sta različni imeni 2.4-gigaherčnega in 5-gigaherčnega brezžičnega omrežja označeni na enem od usmerjevalnikov proizvajalca Huawei, ki ga naročnikom v uporabo daje tudi eden od slovenskih telekomunikacijskih operaterjev. Prav ta usmerjevalnik, model B525s-23a, je v eni od večjih slovenskih skupin nasprotnikov omrežja 5G znova povzročil zmedo. Gre sicer za napravo, ki domačega brezžičnega interneta ne razdeljuje prek kabelske povezave ali optike, temveč prek mobilnega omrežja 4G, kar je navedeno tudi na spletni strani proizvajalca.
Če omrežni usmerjevalnik oddaja dva signala hkrati, se na spisku razpoložljivih dostopnih točk Wi-Fi tudi pojavita dve omrežji. Proizvajalci usmerjevalnikov ju pogosto razlikujejo tako, da imenu omrežja (SSID) v pet-gigaherčnem frekvenčnem pasu dodajo oznako 5G.
Nekateri uporabniki svoja domača omrežja za razlikovanje med frekvenčnima pasovoma tudi sami pogosto označijo s kratico 5G.
Preberite tudi:
12