Četrtek, 15. 10. 2020, 4.00
4 leta, 2 meseca
Obveščevalci hočejo stranska vrata
ZDA in šest zaveznic znova zahtevajo dostop do šifriranih komunikacij
Državne varnostne službe Avstralije, Indije, Japonske, Kanade, ZDA in Združenega kraljestva vztrajajo, da se jim omogoči dostop do vsebine komunikacij v storitvah, ki zasebnost svojih uporabnikov varujejo s kriptiranjem na celi poti.
Vse omenjene države so podprle javno izjavo, s katero, menijo, uravnovešajo na videz nasprotujoča prizadevanja za ohranitev zasebnosti uporabnikov in javne varnosti.
Podpiramo močno enkripcijo, toda …
Želijo si, da bi lahko dostopali do vsebine komunikacij teroristov, kriminalcev in drugih osumljencev, a to lahko dosežejo le, če jim ponudniki, ki v svojih storitvah zagotavljajo kriptirano komunikacijo na celi poti, odprejo "stranska vrata", kar je s tehničnega vidika pravzaprav – varnostna pomanjkljivost.
Podpiramo močno enkripcijo, ki varuje podatke, zasebnost, intelektualno lastnino, poslovne skrivnosti in kibernetsko varnost, pa tudi novinarje, aktiviste za človekove pravice in druge ranljive skupine v represivnih državah, je zapisano v javni izjavi.
Hkrati pa opozarjajo, da nekatere izvedbe tehnologij kriptiranja pomenijo pomemben izziv javni varnosti. Ob tem posebej navajajo zelo ranljive skupine družbe, kot so spolno zlorabljeni otroci.
Katera oblast je dobra in katera ne?
Zelo zagovarjamo enkripcijo, a smo resno zaskrbljeni, ker se uporablja tako, da je v celoti onemogočen vsak zakoniti dostop do vsebine, so še zapisali.
Toda njihova zahteva je nekoliko sporna, ker v isti sapi predlagajo, da imajo tak dostop samo dobre države, ne pa tudi slabe – kdo bo postavljal merila o tem, kdo je dobra država in kdo ne? Obljubljajo, da ne bodo zlorabljali takega dostopa, če ga bodo dobili – ali je to zadostno jamstvo?
Britanska notranja ministrica močno zagovarja stranska vrata
Med najglasnejšimi zagovorniki vzpostavitve stranskih vrat je britanska notranja ministrica Priti Patel, ki je tudi v najnovejši epizodi tovrstnega vztrajanja imela eno od največjih vlog.
Britanska notranja ministrica Priti Patel
Patelova sicer ni izrecno omenila Facebooka ali katerega koli drugega ponudnika, a ni dvoma, da so ravno Facebookovi načrti za okrepitev kriptiranja v njihovih storitvah sporočanja glavni sprožilec in gonilo tokratnih prizadevanj. V svojih javnih nastopih (tudi ona) poudarja potrebo po "razkrinkanju teroristov in spolnih prestopnikov", česar "tehnološka podjetja ne bi smela spregledati".
Javna varnost mora biti prva, je prepričana.
Izredne razmere vprašanje prioritete le še poglobijo
Temeljni dilemi, koliko svobode bi morali ali smo pripravljeni žrtvovati za zagotavljanje javne varnosti in kaj pravzaprav javna varnost zajema oziroma bi morala zajemati, ostajata. To večno vprašanje prihaja še bolj v ospredje predvsem v izrednih razmerah, kar se kaže tudi v obdobju pandemije bolezni covid-19.
Kitajsko, sicer prvo državo, kjer se je bolezen covid-19 pojavila, namreč pogosto omenjajo kot primer države, ki se je uspešno spopadala z epidemijo, a pod površino se razkrije, da so ob tem kitajske oblasti močno okrepile svoje delovanje množičnega nadzora.
Veliki vprašanji pa sta, ali se bodo zaradi kitajskega uspešnega obvladovanja epidemije morda še kateri državi začele cediti sline po tem, da to reši na enak način, in ali bodo vsi ti postopki, ki so bili uvedeni zaradi epidemije, opuščeni, ko bo epidemije nekoč vendarle konec.
2