Nedelja, 9. 8. 2020, 19.01
3 leta, 2 meseca
Intervju: Alenka Mejač Krassnig, direktorica Vise za Slovenijo
Vsi, ki so se čez noč prilagodili novim razmeram, so zmagovalci
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,30
1
Direktorica korporacije Visa za Slovenijo Alenka Mejač Krassnig
Spletno nakupovanje in brezgotovinska plačila v trenutnih okoliščinah epidemije niso več samo dodana vrednost, temveč nuja, je med drugim poudarila direktorica velike kartične hiše za Slovenijo.
Pandemija koronavirusa je po sili razmer pospešila sprejemanje in razvoj e-trgovine za od tri do pet let, s tem pa tudi pogostost uporabe plačilnih sredstev, ki ob zagotovljeni varnosti ne zahtevajo fizičnega stika.
Toda naša sogovornica bolj kot švedski ideal popolnoma brezgotovinske družbe podpira pravico potrošnikov do izbire, zato zagovarja model družbe z manj gotovine, kjer bodo digitalna plačevanja lahko izpostavila vse svoje prednosti za uporabnike.
Čeprav je delež gotovinskega plačevanja v Sloveniji še vedno kar znaten, dozdajšnje izkušnje vendarle kažejo, da je Slovenija napreden trg, tudi kar zadeva sprejemanje sodobnih načinov plačevanja, je še med drugim povedala.
"Kontekst pandemije covid-19 je pospešil prehod na digitalno."
Epidemija koronavirusa je čez noč zaprla številne trgovine in podjetja. Kdo je pri tem utrpel največ škode?
Situacija je pokazala, kako hitro se lahko zgodijo spremembe. Podjetja so se morala prilagoditi novim okoliščinam v zelo kratkem času, zato so se in se še vedno spoprijemajo s številnimi pritiski. To še posebej velja za mala podjetja, ki so hrbtenica lokalnih gospodarstev v Evropi - mala podjetja namreč sestavljajo več kot polovico BDP in zagotavljajo dve tretjini vseh delovnih mest.
Kako in kako hitro so se potrošniki odzvali na te spremembe in kako so se odzvali trgovci?
Pandemija covid-19 je nedvomno spodbudila posameznike in podjetja po vsem svetu, da smo se čez noč odzvali in prilagodili na novo normalnost. Celotna nakupovalna izkušnja se razvija v skladu s socialno distanco in vse pogosteje nakupujemo prek spleta, pri čemer plačilne kartice zagotavljajo varno in preprosto poslovanje. Imetniki naših kartic lahko brezskrbno nakupujejo ob zavedanje, da so varni.
Kaj je glede na vaše podatke največja ali najočitnejša sprememba potrošniških navad?
Kontekst pandemije covid-19 je pospešil prehod na digitalno. Opažamo močno naklonjenost brezstičnim in mobilnim plačilom, pa tudi prehod na splet. Z brezstičnim plačilom se imetniki kartic izognejo fizičnim stikom in fizičnim načinom plačila. Delež brezstičnih transakcij Visa je v Sloveniji dosegel več kot 80 odstotkov, saj je pandemija covid-19 spremenila način nakupovanja. Povprečni znesek nakupa z brezstično transakcijo po Evropi se je od februarja, ko pri nas še ni bilo epidemije, do aprila, ko smo bili sredi karantene, povečal za skoraj četrtino.
"Pandemija covid-19 je nedvomno spodbudila posameznike in podjetja po vsem svetu, da smo se čez noč odzvali in prilagodili na novo normalnost. Celotna nakupovalna izkušnja se razvija v skladu s socialno distanco in vse pogosteje nakupujemo prek spleta."
Ali ste v zvezi s tem zaznali kakšno slovensko posebnost ali je podoben pojav prisoten tudi drugod v Evropi ali Zahodni Evropi?
Spletno nakupovanje in sprejemanje brezgotovinskih plačil nista več samo dodana vrednost, temveč nuja v trenutnih okoliščinah z omejitvami, ki jih je s seboj prinesla pandemija covid-19. Tudi drugod je podobno rasel delež brezstičnih plačil: v Nemčiji se je podvojil, na Hrvaškem se je dvignil za več kot 25 odstotkov.
Kako je epidemija vplivala na obseg prodaje in vrednosti nakupov?
Po analizi Banke Slovenije se je obdobje pandemije odrazilo tudi v vzorcih plačevanja s plačilnimi karticami. Če je bilo še do 13. marca, ko smo v Sloveniji razglasili epidemijo, v povprečju dnevno približno 650 tisoč kartičnih transakcij v vrednosti približno 20 milijonov evrov, je dnevno povprečje do konca epidemije upadlo na približno 474 tisoč transakcij v vrednosti približno 17 milijonov evrov, v dnevih po razglasitvi pandemije pa še bistveno bolj.
"Spletno nakupovanje in sprejemanje brezgotovinskih plačil nista več samo dodana vrednost, temveč nuja v trenutnih okoliščinah z omejitvami, ki jih je s seboj prinesla pandemija covid-19."
V katerih panogah je bila prilagoditev najhitrejša ali najuspešnejša?
Najvišjo rast brezstičnih plačil v aprilu 2020 v primerjavi z istim obdobjem lani lahko opazimo v kategoriji trgovcev z gorivi, kjer se je število brezstičnih transakcij početverilo. Sledi kategorija vrtnarij, kjer se je število brezstičnih transakcij podvojilo v primerjavi z lanskim letom. Največji porast spletnih transakcij lahko opazimo pri dostavi hrane, kjer se je število spletnih transakcij povečalo za 25-krat, in trgovinah z živili, kjer se je število spletnih transakcij povečalo za 13-krat v primerjavi z aprilom 2019.
Ali so kakšne panoge ali podjetja, kjer bi se morali bolj potruditi za prilagoditev?
Prilagoditev temu spreminjajočemu se okolju bo nedvomno prednostna naloga lastnikov malih podjetij. Raziskava družbe Visa pa je pokazala, da že vsako drugo malo oziroma srednje podjetje v Evropi, to je devet milijonov malih podjetij, omogoča sprejemanje plačil na spletu. Pandemija covid-19 je povečala potrebo po agilnosti lastnikov malih podjetij ter možnost ponujanja varnih in enostavnih plačil, tako v fizičnih trgovinah kot tudi na spletu, naš cilj je, da jim to nenehno zagotavljamo.
Nekateri trgovci, na primer spletne trgovine z živili, niso mogli obvladati povečanega povpraševanja.
Zavedamo se, da je malim podjetjem, ki so bila odvisna od gotovinskih plačil in kupcev, ki so fizično prihajali v njihove prodajalne, še posebej težko. Trgovci po Evropi opažajo znatno povečanje spletnega nakupovanja, zato je ključnega pomena, da so sprejeli digitalno poslovanje in da ponujajo brezstično sprejemanje kartic.
Ali je sprostitev ukrepov pustila za seboj spremenjene navade ali se potrošniki vračajo k starim vzorcem?
Medtem ko se gospodarstvo vrača v običajno stanje, ostajata ključnega pomena prodaja prek spleta in sprejemanje digitalnih plačil. Potrošniki menijo, da je spletno nakupovanje veliko bolj priročno, in pričakujejo, da bodo njihova plačila varna. Nedavne raziskave potrošnikov kažejo, da bi lahko bila ta sprememba v vedenju trajna. Dobra tretjina (34 odstotkov) Britancev tako pravi, da dajejo prednost spletnemu nakupovanju pred nakupovanjem v fizičnih trgovinah. Okrevanje gospodarstva mora zato vključevati in spodbujati digitalni svet in inovacije, ki so bile prej zgolj konceptualne.
"Okrevanje gospodarstva mora zato vključevati in spodbujati digitalni svet in inovacije, ki so bile prej zgolj konceptualne."
Ali lahko rečemo, da je karantena ustvarila nekaj novih zmagovalcev? Kdo so ti?
Posamezniki, podjetja, banke, vlade, vsi, ki se jim je čez noč uspelo prilagoditi novi normalnosti, so zmagovalci.
Švedska namerava čez nekaj let opustiti gotovino. Ali jim bo uspelo?
Lahko vidimo, da so na dobri poti, saj kartična plačila naraščajo. Švedska centralna banka Riksbanken vsaki dve leti izvede raziskavo o vzorcih plačil na Švedskem. Med letoma 2016 in 2018 so se plačila s karticami povečala za 25 odstotkov na račun gotovinskih plačil. Približno 80 odstotkov Švedov uporablja kartico za plačilo nakupov. Digitalna plačila s kartico ali aplikacijami so tako splošno sprejeta, da številni Švedi ne nosijo več gotovine. Celo otroci plačujejo z debetnimi karticami.
"V Sloveniji je delež gotovine pri transakcijah še vedno približno 60-odstoten."
Ali lahko kaj takega pričakujemo tudi v Sloveniji?
V Sloveniji je delež gotovine pri transakcijah še vedno približno 60-odstoten. Verjamemo, da je odprt in bolj povezan svet tisti, v katerem imajo potrošniki in podjetja večjo izbiro in prilagodljivost. Zato se na primer ne zavzemamo za "brezgotovinsko družbo", temveč promoviramo svet z "manj gotovine" ter boljšim dostopom do varnih in zanesljivih digitalnih plačil. Razlika med tem dvojim je zelo majhna, vendar je pomembna. Da bi dosegli ta cilj, moramo premostiti vrzel med tistimi, ki imajo dostop do digitalnih plačil, in tistimi, ki ga nimajo.
Kje so te vrzeli?
Moramo še naprej odpravljati točke trenja, ki še vedno obstajajo za potrošnike in podjetja - od tega, kako se vrednost izmenjuje med posamezniki, med podjetji in kako so zaposleni plačani v gig ekonomiji. V pogovorih z vladami se bomo še naprej zavzemali za neomejeno izbiro, kako plačujejo posamezniki in kako podjetja. Digitalna plačila potrošnikom in podjetjem ponujajo najboljši način plačevanja in prejemanja plačil, vendar verjamemo v možnost izbire.
Ali imamo vsi pri tem enake možnosti izbire in dostopa?
Finančno opolnomočenje je prava pot iz revščine, vendar se zavedamo, da žal ni dostopno vsem. S tem v mislih se čedalje bolj osredotočamo na mikro in mala podjetja, predvsem v ženski lasti. Finančno opolnomočenje je tesno povezano tudi z izobraževanjem, zato si bomo še naprej prizadevali za finančno pismenost ciljnih skupnosti po vsem svetu.
Pandemija koronavirusa je gotovo spremenila hitrost preobrazbe plačil.
Od sredine marca se je svet močno spremenil. Verjetno sta se sprejemanje in razvoj e-trgovine pospešila za od tri do pet let. Narasel je predvsem volumen debetnih kartic, bolj kot volumen kreditnih kartic. To ni nenavadno v takšnih gospodarskih razmerah, saj ljudje raje uporabljajo debetne kartice, kjer imajo sredstva že prednaložena.
"Od sredine marca se je svet močno spremenil. Verjetno sta se sprejemanje in razvoj e-trgovine pospešila za od tri do pet let."
Ali lahko pričakujemo, da bodo mobilne denarnice zamenjale plastične kartice?
Izdajatelji mobilnih denarnic, ki omogočajo kartična plačila, so v Sloveniji prisotni že od leta 2016. Leta 2019 je banka Intesa Sanpaolo kot prva slovenska banka uvedla tudi Apple Pay za imetnike kartic Visa. Od takrat smo priča nenehnemu povečevanju števila mobilnih transakcij. Pred približno enim mesecem smo s storitvijo Visa Token Service dosegli že več kot milijardo žetonov po vsem svetu - to je pomemben mejnik za obseg in varnost digitalnega plačevanja po vsem svetu, a se bo do leta 2021 po napovedih to število več kot podvojilo, vse po zaslugah hitrega globalnega prehodana digitalno poslovanje.
Kako v Sloveniji sprejemamo novosti pri plačilnih sredstvih? Smo napredni, zadržani, kako se primerjamo z drugimi razvitimi državami?
Slovenija je razmeroma napreden trg. Kartice so bile uvedene v začetku devetdesetih let, Slovenija pa se je kasneje izkazala za državo, ki hitro sprejema nove, napredne tehnologije, ki so imetnikom kartic omogočile izpolnjeno vsakdanje življenje - čipne kartice, varna spletna plačila, brezstična in pred kratkim mobilna plačila.
"Slovenija je razmeroma napreden trg. Kartice so bile uvedene v začetku devetdesetih let, Slovenija pa se je kasneje izkazala za državo, ki hitro sprejema nove, napredne tehnologije."
Kaj lahko pričakujemo v (bližnji) prihodnosti?
V naši hiši smo radovedni in odprto razmišljamo o vsaki tehnologiji, ki bi lahko privedla do novih plačilnih inovacij in večje finančne vključenosti. Hkrati smo zavezani k napredku pri odgovornih inovacijah, ki ohranjajo zaupanje in varnost globalnega plačilnega ekosistema. Osebna varnost, zasebnost in zaupanje so bistvo tega, za kar se zavzemamo že od ustanovitve. Danes 91-letni Dee Ward Hock, ki je ustanovil družbo Visa in jo nekaj časa tudi vodil, je nekoč dejal: "Ta industrija je zgrajena na zaupanju. Ljudje morajo verjeti, da lahko zaupajo takemu načinu poslovanja."
Ali so te spremembe nova normalnost ali hitrejša uvedba inovacij, ki so bile pri nas že pred pandemijo?
Malo obojega.
1