umetna inteligenca
Sobota, 24. 11. 2018, 4.02
1 mesec, 2 tedna
Ali bomo namesto dragih odvetniških ur nekoč plačevali poceni računalniške minute?
Umetna inteligenca premaguje celo odvetnike
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,09
3
Robotika, avtomatizacija in umetna inteligenca korenito spreminjajo delovna mesta. Nekatera bodo izginila, nastajala bodo nova.
Medtem ko je najhitrejši izmed 20 odvetnikov na preizkusu pravni pregled opravil v 51 minutah, njihovo skupno povprečje pa je znašalo 92 minut, je algoritem umetne inteligence to z najmanj enako natančnostjo opravil v pičlih 26 sekundah.
Ni nobenega dvoma več, da se računalniki, roboti in umetna inteligenca bolje obnesejo kot ljudje pri nalogah in opravilih, ki se ponavljajo in so rutinska.
Za zdaj sicer še verjamemo, da nam tehnologija ne more biti kos pri delu, ki zahteva razmišljanje in sprejemanje premišljenih odločitev, a je z napredkom tehnologije tudi ta prepad vedno manjši. Ali nas bodo nekoč tudi v tem prehiteli?
En algoritem tekmoval z 20 odvetniki
Ameriško pravniško zagonsko podjetje LawGeex, ki se ukvarja z avtomatizacijo pravniških postopkov, je pred kratkim opravilo preizkus, kjer je primerjalo učinkovitost 20 izkušenih odvetnikov z učinkovitostjo njihovih algoritmov. Med odvetniki so bili tudi tisti, ki so že vrsto let zaposleni v velikih svetovnih tehnoloških in finančnih korporacijah, so še poročali na spletnih straneh Svetovnega ekonomskega foruma.
Naloga je bila opredeliti tveganja v petih pogodbah o nerazkrivanju (NDA).
Umetna inteligenca po točnosti primerljiva z najboljšim odvetnikom
Glede točnosti se je umetna inteligenca z doseženim rezultatom 94 odstotkov odrezala natanko tako kot najboljši sodelujoči odvetnik. Skupno povprečje odvetnikov je bilo sicer nižje, 85 odstotkov, najslabši med njimi pa je dosegel le 67 odstotkov.
Po hitrosti ne pridejo odvetniki niti blizu
Pri hitrosti (ob že omenjeni primerljivi natančnosti) pa umetna inteligenca nima konkurence. Medtem ko je najhitrejši odvetnik za zadani pregled potreboval 51 minut, njihovo povprečje pa je znašalo 92 minut, je algoritem umetne inteligence isto delo opravil v 26 sekundah ali več kot stokrat hitreje od najhitrejšega sodelujočega odvetnika.
V primerjavi z najpočasnejšim izmed odvetniške dvajseterice, ki je nalogo končal šele po 156 minutah, je bila umetna inteligenca kar 360-krat hitrejša.
Vsega pa umetna inteligenca (vsaj za zdaj) še ne more prevzeti
Toda kljub tem impresivnim rezultatom umetne inteligence in nedvomni zmagi nad živimi odvetniki v tem preizkusu nikakor ne gre pričakovati, da bo odvetniški ali katerikoli drug poklic, kjer so potrebne premišljene odločitve in ustvarjalnost, izumrl in bil v celoti nadomeščen z računalniki. Vsaj za zdaj.
Svetovalna družba McKinsey ocenjuje, da računalniki in avtomatizacija lahko prevzamejo 23 odstotkov odvetniškega dela. Ker smo pred leti verjeli, da to sploh ni mogoče, pa nas ne sme presenetiti, če bo ta odstotek v prihodnjih letih še nekoliko narasel.
Najbolj na udaru delavci v proizvodnji, pri vnosu podatkov in v logistiki
Umetna inteligenca je nedvomno na pohodu in je, velikokrat celo nevidna, vedno bolj prisotna v našem vsakdanu. Če za letos svetovalna družba Gartner napoveduje, da bo umetna inteligenca ustvarila nekaj več kot 1,06 bilijona evrov svetovne poslovne vrednosti, so že za leto 2022 napovedali kar 3,45 bilijona evrov.
Umetna inteligenca in avtomatizacija bosta gotovo najprej izpodrinili tekoče trakove in skladiščne logiste (do neke mere tudi klasične dostavljavce), a njuna pot v druge panoge, tudi zahtevne, kot so medicina, oblikovanje in finance, je prav tako nezadržna.
Ali se sploh še spomnite, kako pomembne so bile nekoč tipkarice, danes pa sploh ne vedo več, da so nekoč obstajale?
Umetno inteligenco marsikdo povezuje s strahovi pred izgubo delovnih mest. Ali imajo prav? Da in ne.
Nekateri poklici bodo zagotovo izginili, tako kot danes skoraj ne poznamo več poklica tipkarice. Za tiste, ki se morda takrat še niso rodili: to je bila ženska, ki je pisala s pisalnim strojem (ki ga danes najbrž lahko najdemo samo še v kakšnem muzeju ali pozabljenega v kakšni kleti).
Več prostora je za optimizem kot za pesimizem
V svojem letošnjem poročilo o prihodnosti delovnih mest Svetovni gospodarski forum ocenjuje, da bo v desetih najbolj izginjajočih poklicih do leta 2020 izginilo 75 milijonov delovnih mest, a bo istočasno v desetih najhitreje nastajajočih poklicih nastalo 133 milijonov delovnih mest.
Največji izziv torej ostaja, ali bomo zaposleni pravočasno sprejemali vse nove zahteve in pričakovanja novih delovnih mest ter ali bodo izobraževalni sistemi pravočasno in kakovostno usposabljali kadre za novo realnost trga dela.
Torej ni prostora in potrebe za paniko glede delovnih mest, a prav tako ni časa za lenarjenje in prepuščanje usodi. To velja tako za posameznike kot tudi za podjetja, vlade in družbo v celoti.
3