Telefon s kar petimi kamerami: petkrat boljše fotografije? #video

Finsko podjetje je od nekdaj premikalo meje v telefonski fotografiji. Med prvimi so si omislili sodelovanje z znanim podjetjem fotografskih leč (v tem primeru Zeiss). Zeiss je zato njihove kamere opremljal s svojimi lečami. Med prvimi so v telefon stlačili več kot 40 megapikslov velik senzor, telefon pa je nosil podobno oznako: PureView. Z večjimi senzorji so poskušali še kasneje, ko so svoje izdelke pod Microsoftom poimenovali Lumia. Lumia 1020 je za tisti čas delala super fotografije.

Čeprav ima Nokia 9 spodaj in zgoraj rob, se nam nikakor ni zdela preveč "zastarela". Celo bolj praktična za upravljanje z eno roko. Foto: Peter Susič

Kako narediti telefon drugačen

Zdaj pa spet preizkušajo nekaj novega. Kaj pa, če bi v telefon natrpali pet kamer, iz vseh petih slik pa bi dobili eno, res dobro fotografijo? Na podlagi takšne ideje se je rodila Nokio 9 PureView. Ta je nastala v sodelovanju s podjetjem Light, ki ga nekateri verjetno poznajo zaradi njihovega fotoaparata L16. Ta je slike zajemal s pomočjo 16 različnih kamer. Kar zadeva preostale stvari, tako hardverske kot softverske, pa gre za povsem običajno, sodobno Nokio.

Misel na ergonomijo

Kot rečeno, se Nokia 9 s svojimi 650 evri spogleduje z višjim cenovnim razredom. Temu primerna je tudi izdelava. Naprava v roki deluje robustno. Mešanica aluminijastega okvirja in stekla daje telefonu svojo težo. Zadnja stranica je lepo zaobljena in se lepo poda v roko. Moti lahko le sprednja stranica, ki ima malce ostre robove. Mi z držanjem nismo imeli težav, tudi z eno roko je bilo klikanje po zaslonu dokaj preprosto.

Gumba za vklop telefona in glasnost. Podobno razporeditev gumbov je mogoče videti že na skoraj vseh telefonih. Foto: Peter Susič

Zaslon z robovi, a brez zareze

K temu veliko pripomore tudi zaslon. Finci si niso prizadevali za to, da bi segal od vrha do tal, saj ima na vrhu in spodaj za današnje čase precej zajeten črn rob. Nekaterim bi se to zdelo moteče, mi pa smo na to gledali bolj pozitivno. Zaradi večjega roba je bilo enoročno upravljanje preprostejše in z manj neželenimi dotiki. Po drugi strani so veliki črni robovi ukradli vidni prostor za gledanje vsebin. Na žalost ne moremo imeti vsega.

Zaslon OLED je dober, ima visoko ločljivost in dobre barve. Za verodostojno gledanje barv na fotografijah priporočamo, da v nastavitvah izklopite žive barve. Želeli bi si tudi, da bi bil zaslon malce bolj svetel, predvsem med gledanjem pod neposrednim soncem. Vsebina je vidljiva, a lahko bi bila bolj.

Novice Iščete dober in poceni telefon? Razmislite o tej Nokii!

Pet kamer, petkrat boljša fotografija?

Največ vprašanj pri tem telefonu bo seveda povezanih s kamero in tem, kaj vse zmore. Zadaj imamo pet kamer. Dve zapisujeta barve, preostale tri pa sivine (monokromatski senzor). Šesti senzor skrbi za merjenje globine, kar se uporablja pri poznejšem poudarjanju globinske zameglitve (med urejanjem fotografije). Telefon hkrati zajame sliko iz vseh petih kamer, pozneje pa jih zdurži v eno. To naj bi pomagalo pri boljši ostrini ter dinamičnem razponu barv in senc. V teoriji se sliši odlično, praksa pa pokaže malce drugače.

Ročni način Pro v kameri takšnega kalibra bi bil lahko bolje opremljen. Dodali bi lahko recimo možnost ročnega ostrenja in ročnega nastavljanja zamegljenosti ozadja. Foto: Peter Susič

Fotografije sicer res niso slabe. Shranijo se v format JPEG in telefon jih obdela sam, pri dobri svetlobi so zelo všečne. Barve so malce na temnejši strani, kar smo opazili pri fotografiranju živo rdečega maka. Fotografije so zelo ostre, predvsem makroposnetki. Tudi v temnejših razmerah Nokia 9 ni zelo slaba. Ne bomo deležni ravno kakovosti nočnih fotografij Huaweia P30 ali P30 Pro, a rezultati so zadovoljivi.

Obdelovanje fotografij, ki traja celo večnost

Smo bili pa manj zadovoljni s časom, ki si ga je telefon vzel za obdelovanje fotografij. Seveda razumemo, da združevanje podatkov petih fotografij naenkrat ni mačji kašelj, ampak telefon si je včasih vzel tudi več kot pol minute časa za obdelavo ene fotografije. Poudariti je treba tudi, da telefon fotografije obdeluje le, ko je odklenjen. Če z njim posnamemo fotografijo, ga zaklenemo, damo v žep in želimo fotografijo pogledati čez pet minut, jo bo telefon še vedno obdeloval. To je lahko kar malce zoprno.

Vidnost pod neposredno dnevno svetlobo je v redu, ni pa med najboljšimi. Foto: Peter Susič

Zoprna je včasih tudi pretirana ostrina, ki jo telefon doda naknadno (samo na fotografijah, ki se shranijo v formatu JPEG). K sreči je v nastavitvah mogoče fotografije shraniti tudi v formatu RAW. Te na prvi pogled niso tako privlačne kot že obdelane različice JPEG. Če pa si vzamemo čas in jih namesto telefona obdelamo sami, bo rezultat zagotovo boljši.

Fotografijo na levi je obdelal telefon. Čeprav je na prvi pogled lepša, barve na njej delujejo nenaravno. Poleg tega je dodane preveč ostrine, ki izbriše nekatere podrobnosti. Na desni strani smo se malce poigrali z neobdelanim posnetkom iste fotografije. Rezultat so veliko bolj naravne barve in bolje ohranjene podrobnosti znotraj cveta. Datoteke RAW iz Nokie 9 resnično vsebujejo veliko podatkov, ki pa jih samodejna obdelava JPEG zanemari. Foto: Peter Susič Če se avtomatsko iskanje ostrine odloči ostriti tisto, kar želimo sami, lahko z Nokio 9 delamo tudi zadovoljive makroposnetke. Na desni je fotografija, posneta z dvakratno povečavo. Gre za digitalni zum, kakovost slike pa je drastično upadla. Foto: Peter Susič

Pristen operacijski sistem Android

Zdaj je že znano, da Nokie za svoj uporabniški vmesnik uporabljajo Android One. Gre za neokrnjeno različico Androida, podobno tistemu, ki ga prejmemo na telefonih Google Pixel. Nokia 9 uporablja zmogljiv procesor Snapdragon 845 in šest gigabajtov delovnega pomnilnika, zato je uporaba vmesnika zanesljiva, hitra, prehodi so gladki … Skratka hitrost, ki jo pričakujemo od malce dražjega telefona.

Vhod USB-C in monozvočnik, ni pa več izhoda za slušalke. Foto: Peter Susič

Gledanje videovsebin je všečno, zvočnik je dober in glasen. Tipkovnica je ena boljših, vsaj kar zadeva hitro in natančno tipkanje. Poleg Samsungove je ena redkih, ki ob daljšem pritisku na črke S, C, Z takoj prikaže črko s strešico. Pohvalno! Malce pa moramo pograjati optični čitalec prstnih odtisov pod zaslonom. Veliko bolje bi bilo, če bi ohranili navaden čitalec, umeščen na zadnjo stran. Optični je le povprečno hiter in ne najbolj zanesljiv, zato ga nismo veliko uporabljali.

Sklepna beseda

Kot telefon je Nokia 9 PureView povsem dobra izbira. Dobra izdelava, dober zaslon, neokrnjen operacijski sistem Android (to pomeni redne posodobitve, tako sistemske kot varnostne), enoročno upravljanje brez neželenih zaznavanj dotikov, odlična tipkovnica … Pa tudi dobra kamera. Od te smo sicer pričakovali več, kot smo dobili. Če se posvetimo obdelovanju posnetkov RAW, smo lahko z njo zelo zadovoljni. Če se zanašamo le na JPEG, pa raje izberemo kaj drugega. Zajem fotografije traja preveč časa, kar nekoliko pokvari uporabniško izkušnjo.

Optični čitalec prstnih odtisov pod zaslonom je zadovoljiv, a raje bi videli "stari" čitalec na hrbtu, ki je veliko bolj zanesljiv. Foto: Peter Susič

Škoda, da vmesnik za kamero ne omogoča še več igranja. Recimo drsnik za ročno izbiranje ostrenja, kar bi pomagalo predvsem pri makrofotografiji. Ali pa bolj pametno risanje globinske zameglitve, a to šepa tudi pri najbolj veščih veteranih (niti najbolj pametna umetna inteligenca ne prelisiči dobre stare optike). To pa pomeni, da razen bizarnega dizajna Nokia 9 v delovanju ne izstopa, zato bodo uporabniki verjetno raje posegli po čem drugem.

Fotogalerija

1 / 5