Erwin Hartenberg, Microsoft: Tehnologija je orodje, ne končni cilj

V skoraj 15 letih pri Microsoftu je Erwin Hartenberg opravljal več vlog, ki jim je, kot pravi, skupno to, da so pisane na kožo njegovi radovednosti. Zdaj pomaga Microsoftovim krajevnim pisarnam v državah Srednje in Vzhodne Evrope pri
vzpostavljanju osebno prilagojenih odnosov s strankami – kako jih bolje razumeti in jim ustreči na čim bolj popoln in odziven način. Pot ga je tako pripeljala tudi v Portorož, kjer je predaval na oglaševalski konferenci. Pravi, da se, tako kot prvič
pred 25 leti, rad sprehodi po edinstveni državi, ki je majhna, a ima nekaj malega od vsega.

Besedna zveza, ki jo veliko slišimo v računalniških krogih, je Big Data – kako bi to preprosto pojasnili neki stari mami?

To pomeni, kako se naučiti več s tem, kar že zdaj dobimo pri našem sodelovanju s svetom. Podatki so karkoli, to so povratne informacije, ki jih zbiramo ves čas.

Za življenje stare mame, ki gre vsak teden z vlakom obiskat svoje vnuke, je pomembno, ali vlak zamuja ali ne. Če bomo razumeli, kaj in kako vpliva na zamudo vlaka, bi to lahko tej stari mami pomagalo, da predvidi zamudo in raje počaka doma namesto na mrzli železniški postaji. Ne nazadnje je lahko tudi kakšen njen nasvet pomemben prispevek za razumevanje nečesa, a smiselno obdelovanje velike količine podatkov lahko bistveno skrajša čas za spoznavanje pomembnih dejstev, ki jih je stara mama nabirala skozi leta, tudi s poskusi in napakami.

Pravijo, da bo to tako temeljito spremenilo življenja kot nekoč industrijska revolucija. Ali je tak optimizem upravičen?

Ljudje se zlahka prehitro navdušijo. Toda to navdušenje lahko razumemo zaradi potenciala, ki nam resnično omogoča pospešiti naše razumevanje na mnogo načinov. Odpirajo se nova vrata za razumevanje, predvsem pri medicinskih raziskavah je veliko optimizma. Skrb za zdravje je zahvaljujoč utemeljenim napovedim hitrejša, boljša in tudi cenejša. V evropskih državah, kjer je denarja za javno zdravstvo vedno manj, tako lahko prepoznamo nastajajoče trende in razkrijemo do zdaj neznane dejavnike tveganja, kar bo bistveno izboljšalo preventivno oskrbo. Gre za nekaj, kar presega današnje početje, za združevanje najrazličnejših podatkov in stališč.

Ali imamo jamstvo, da bodo to spremembe na boljše?

Po mojem mnenju je to odvisno od tega, kako gledate na svet. Kakor pri vsakem delčku tehnologije se ljudje sami odločajo, kako jo bodo uporabljali. Kot tehnološko podjetje smo tu, da zagotovimo orodja in moč za polni razvoj svojih potencialov, tudi v sodelovanju z vladami in drugimi ustanovami. Verjamemo, da je tehnologija koristna le, če ji lahko zaupamo, zato se močno zavzemamo za razvoj tega zaupanja.

Ali bodo te potencialne prednosti na voljo vsem, ne glede na lokacijo, starost, jezik in druge dejavnike?

To je res pomembno vprašanje. Moč tehnologije mora biti dostopna. Prav potencial za odpravljanje jezikovnih ovir med ljudmi je zelo privlačen, a izjemen primer, kako tehnologija ljudi ne izključuje, temveč jih povezuje, je britanski projekt 3D soundscape, ki slepim in slabovidnim z oddajniki Bluetooth pomaga pri gibanju po mestu skoraj tako, kot bi imeli sonar.

Tehnologija lahko ustvari čudeže, če vse deluje po pričakovanjih, a po drugi strani tudi kaos, če ne. Kako se lahko obvarujemo pred pretirano odvisnostjo od tehnologije?

Zelo odvisni smo še od marsičesa – od hiš in oblačil za zavetje, od avtomobilov in vlakov za prevoz –, pa nas to ne skrbi, tudi kadar kaj od tega občasno odpove. Pri informacijskih tehnologijah ni nič drugače, pomembno je, da uporabljamo in izkoriščamo te prednosti na zmeren način, ki nam bo v idealnem primeru olajšal življenje in opravljanje naših nalog. Če kdo pretirava z informacijsko tehnologijo, je to osebna izbira, enako kot katerokoli pretiravanje v življenju.

Kako se lahko izognemo popolnem kolapsu, ki bi se lahko zgodil ob izpadu velikih informacijskih sistemov?

Veliko naporov vlagamo v razvoj zanesljivih sistemov, za tem je veliko znanja in tehnologije. A če upoštevamo, kako distribuiran je internet, so ti sistemi odpornejši, kot si lahko mislimo na prvi pogled. Varovalk je veliko, a vašega pomisleka vendarle ne gre podcenjevati, zato imamo pripravljene tudi ekipe, ki bi v takih primerih ukrepale.

V svojem blogu ste zapisali, da boste verjetno dobili boljšo jed, če boste videli kuharja, a obenem nimate pomislekov glede shranjevanja podatkov v oblaku …

Zanimiva povezava, kajti od strank slišimo, da so odpravili pomisleke prav takrat, ko so si ogledali kakšnega od naših podatkovnih skladišč. Torej moj zapis drži. Ključno je doseganje zaupanja, uporabnikom pokazati "kuhinjo", jim dati pravi občutek o našem poslovanju, kjer njihovi podatki ostajajo varno njihovi.

Ali ni računalništvo v oblaku zgolj drugo ime za tisto, kar smo že imeli – odjemalec s povezavo do oddaljenega močnega strežnika?

Da, podobnosti obstajajo, a tudi velike razlike. Že obseg poslovanja računalništva v oblaku – to je na milijone strežnikov. Ta razsežnost omogoča nove načine uporabe računalniške moči in prilagodljivost velikosti sistema zgolj s klikom miške. Druga pomembna razlika je, kaj plačuje uporabnik: pri terminalski rabi v preteklosti je uporabnik še vedno moral sam vzdrževati in plačevati strojno in programsko opremo, kar bi danes glede na nove tehnologije zahtevalo visoke in takojšnje vložke. Pri računalništvu v oblaku se kupuje celotna storitev, kar vključuje tudi sprotna posodabljanja in nadgradnje, s tem pa tudi samodejen dostop do novih tehnologij.

Nekoč smo živeli brez interneta in omrežnih povezav, pa smo, morda nekoliko ironično, imeli celo več časa, kot ga imamo zdaj. Ali tehnologija dviguje raven naših pričakovanj, ustvarja željo, da naredimo veliko več v veliko krajšem času, in nam s tem pravzaprav pušča manj časa za zasebna življenja?

Tehnologija je tu, da bi nam pomagala, mi smo tu, da z njo omogočimo ljudem narediti več. Kaj to komu pomeni, ve vsak sam. Toda tehnologija je orodje in ne končni cilj, imamo jo v svojih rokah, da bi jo uporabljali pametno. Iskanje tega ravnovesja je zelo osebno. Ne škodi, da se občasno zaveš tega in si vzameš čas za nekaj brez tehnologije, nekaj, kar nam lahko veliko pomeni. Toliko bolj, ker se vse premika tako hitro.

Pravite, da bo potencial tehnologije ustvaril nov velik val sprememb. Kaj lahko pričakujemo?

Veliko je področij, ki se razvijajo zelo hitro. Internet stvari je scenarij, ki izkorišča moč obdelave velike količine podatkov in možnost sklepanja iz teh podatkov ter zdajšnje in bodoče senzorske tehnologije v napravah. Prav v Portorožu sem predstavil, kako lahko internet stvari pomaga pri govedoreji, a scenarijev je ogromno – avtomobilizem, energetika … Zanimiv je tudi razvoj inteligentnih sistemov, programske opreme, ki se lahko uči in se sčasoma izboljša. Aplikacije za takšne samoučeče sisteme so zelo raznovrstne, zgolj eden od primerov, kjer bi lahko ta tehnologija odigrala izjemno pomembno vlogo, so raziskave o raku. Zelo pomembne bodo tudi spremembe načinov, kako delamo in sodelujemo z računalniki.

Ob omembi računalnikov še vedno pogosto pomislimo na tipkovnico in miško, pri pametnem telefonu še vedno zgolj na drsenje prsta po zaslonu, a pred vrati so nove tehnologije, ki bodo omogočile bolj naravno in manj vidno interakcijo z napravami. Prihaja mešana resničnost, ki združuje resnično okolje z virtualnim, kjer interakcija poteka z govorom in s premiki – bistveno drugače od danes prevladujočega. Toda programska oprema, ki se uči, je tako zmogljiva, da lahko pomaga tudi pri pravilnejšem napovedovanju vremena, na osebni ravni na primer pri optimalnem spremljanju rekreacije …

Toda tehnologija še ne more narediti veliko brez ustvarjalnih ljudi – ali imamo dovolj znanja, da bi izkoristili ustvarjalnost v tem za nekatere zahtevnem svetu?

Tu moramo postoriti še veliko. Za tango potrebujemo dva: zagotovo potrebujemo ustvarjalnost in domišljijo, a moramo tudi vedeti, kaj lahko naredimo s tehnologijo. Veliko je prizadevanj za razširjanje takih digitalnih znanj in veščin, od osnovne šole do tretjega življenjskega obdobja. To so zelo pomembna znanja, ki tudi krepijo vrednost posameznikov na trgu dela, zato tudi mi dajemo poudarek na digitalno izobraževanje vseh starostnih skupin, a predvsem na mlade.

Kje najti ustvarjalnost, s katero bomo najbolje izkoristili potencial tehnologije? Kako jo razvijati?

Lepota ustvarjalnosti je, da jo vsak od nas že ima, vprašanje je, kako najti pravi način za njeno uveljavljanje. Naklonjeni smo nekemu stereotipu o ustvarjalnih ljudeh s čudnimi pričeskami in podobno, a to je povsem napačno. Vodim mnogo ustvarjalnih delavnic in vam lahko povem, da smo vsi pravzaprav zelo ustvarjalni, a, kot z vsem drugim, je to za nekatere naravno, drugi pa potrebujejo malo pomoči in spodbude. Na srečo imamo veliko orodij, ki nam pri tem pomagajo.

Zakaj je smiselno povezati krave v omrežje, kot radi poveste na predavanjih?

V tem primeru lahko rejci lažje spremljajo njihovo zdravje, natančneje opredelijo trenutek za parjenje … Kot sem že povedal, ne gre za tehnologijo, temveč za reševanje vsakdanjih izzivov.

Na predavanju ste omenili tehnologijo pay-per-laugh (plačaj po nasmehu) …

To je primer zelo ustvarjalnega poslovnega modela. Gledališče, pravzaprav komedija v Barceloni je zabredla v težave, ko so se vstopnice podražile zaradi dviga DDV in tako odgnale kar nekaj obiskovalcev. Želeli so spremeniti razumevanje ljudi o tem, kaj dobijo za svoj denar, zato so uvedli sistem plačevanja po nasmehu: s tehnologijo so izmerili, koliko se je kdo smejal, in so glede na to izračunali vstopnino – s kapico, seveda, zato tisti, ki so se največ smejali, niso plačali visokih zneskov. Tako so tudi gledalci na zabaven način dobili občutek, da so plačali pravično ceno za to, kar so dobili.

Ali smo lahko prepričani, da bodo vsi pripravljeni in zmožni ter da bodo imeli priložnost spremljati tako hiter razvoj? Marsikje po svetu nimajo še niti tekoče pitne vode …

Želimo si, da bi tehnologija pomagala vsem ljudem doseči več. Zelo se zavedamo realnosti in različnih potreb ljudi po vsem svetu, zaradi česar ima doseganje nečesa več za različne ljudi različen pomen. Zato tudi razbijamo rešitve, ki te različnosti upoštevajo. Imamo takšne naprave in tehnologije povezovanja, ki uporabnikom, predvsem v državah razvoju, omogočajo, da z eno samo napravo komunicirajo, se učijo in vodijo svoj posel. Bistveno so se znižali stroški uvedbe tehnologije za reševanje vsakdanjih težav in izzivov, kar je predvsem dobrodošlo za države v razvoju in njihova mlada podjetja. Veliko je načinov, kako tehnologija premošča prepade med ljudmi in jih ne poglablja, a se zavedamo, da je pot še dolga.