Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Srdjan Cvjetović

Četrtek,
18. 4. 2024,
22.26

Osveženo pred

1 teden, 5 dni

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,33

Natisni članek

digitalizacija Silicijeva dolina Kitajska Ray Guo Šendžen Shenzen pametni telefoni Honor digisvet

Četrtek, 18. 4. 2024, 22.26

1 teden, 5 dni

Na proizvodni liniji pametnega telefona Honor Magic 6 Pro

Šendžen: od ribiškega mesteca do kitajske tehnološke metropole

Srdjan Cvjetović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,33
Honor, proizvodnja, preizkus akumulatorja | V proizvodnem obratu družbe Honor v Šendženu je 20 proizvodnih linij, z vsake izmed njih pa v manj kot polminutnih presledkih prihaja povsem nov pametni telefon. | Foto Honor

V proizvodnem obratu družbe Honor v Šendženu je 20 proizvodnih linij, z vsake izmed njih pa v manj kot polminutnih presledkih prihaja povsem nov pametni telefon.

Foto: Honor

Velemesto Šendžen je gotovo velika kitajska zgodba o uspehu. V le nekaj desetletjih se je prelevil v izjemno tehnološko in finančno središče, ki je zagotovilo ugodne pogoje za razvoj svetovno močnih tehnoloških podjetij, med katerimi je tudi proizvajalec pametnih telefonov Honor.

Do leta 1979 je bil Šendžen (Shenzhen v prepisu pinjin, ki velja za uradni latinični)  zgolj majhno mestece s 30 tisoč prebivalci. Mestece je imelo ribiški značaj in so ga poznali predvsem po tem, da je bil mejna in carinska postojanka med celinsko Kitajsko ter Honkongom (tako je v Slovenskem pravopisu zapisano območje, ki je v zapisu pinjin Hong Kong), ki je bil takrat še pod upravo britanske krone.

Pred manj kot pol stoletja je na območju današnjega Šendžena, ki danes šteje več kot 18 milijonov prebivalcev (na tej fotografiji se vidi le njegov manjši del), živelo komaj 30 tisoč ljudi. Razglasitev za posebno gospodarsko območje je kolesje razvoja pognalo do nepričakovanih hitrosti. | Foto: Srdjan Cvjetović Pred manj kot pol stoletja je na območju današnjega Šendžena, ki danes šteje več kot 18 milijonov prebivalcev (na tej fotografiji se vidi le njegov manjši del), živelo komaj 30 tisoč ljudi. Razglasitev za posebno gospodarsko območje je kolesje razvoja pognalo do nepričakovanih hitrosti. Foto: Srdjan Cvjetović

Izjema, ki je vse spremenila

Tega leta je kitajska oblast Šendžen razglasila za posebno gospodarsko območje, kar je odprlo vrata tujim naložbam in razvoju predvsem tehnoloških podjetij, tudi takšnih v mešani ali tuji lasti, brez potrebe po pridobivanju dovoljenja osrednjih kitajskih oblasti.

Tudi kitajske banke so prispevale ugodna posojila, s katerimi so gradili (in še danes gradijo) nove cestne ter železniške povezave, stanovanjske prostore in vse drugo, kar je potrebovalo vedno številčnejše prebivalstvo. Danes Šendžen uradno šteje več kot 18 milijonov prebivalcev (s tesno prilegajočimi se drugimi mesti še krepko več) in je med sedmimi največjimi kitajskimi velemesti, a ima samo tretjina v Šendženu stalno bivališče.

Šendžen je še vedno veliko gradbišče, saj privlačni pogoji dela in visoke plače privabljajo strokovnjake od povsod. Zato ne preseneča, da je za kvadratni meter stanovanja treba odšteti tudi več kot deset tisoč evrov. | Foto: Srdjan Cvjetović Šendžen je še vedno veliko gradbišče, saj privlačni pogoji dela in visoke plače privabljajo strokovnjake od povsod. Zato ne preseneča, da je za kvadratni meter stanovanja treba odšteti tudi več kot deset tisoč evrov. Foto: Srdjan Cvjetović

Kitajska Silicijeva dolina

V Šendžen je zadnja štiri in pol desetletja prihajal tako tuji kot domači kapital, podjetja z visoko dodano vrednostjo pa so ustvarila delovna mesta z dohodki krepko nad kitajskim povprečjem in kakovost življenja, ki drugod na Kitajskem zagotovo ni samoumevna. Leta 2002 je Šendžen štel nekaj več kot milijon prebivalcev, komaj pet let pozneje pa je ta številka presegla sedemkratnik.

Šendžen je magnet za vse (na Kitajskem), ki želijo delati na dobro plačanih delovnih mestih v visokotehnoloških podjetjih. Na fotografiji: delovno mesto v proizvodnji pametnih telefonov Honor. | Foto: Honor Šendžen je magnet za vse (na Kitajskem), ki želijo delati na dobro plačanih delovnih mestih v visokotehnoloških podjetjih. Na fotografiji: delovno mesto v proizvodnji pametnih telefonov Honor. Foto: Honor

V Šendženu imajo svoje obrate in/ali sedeže tudi podjetja s področja informacijskih tehnologij, farmacije in kemije, zato se ga je hitro prejel vzdevek Kitajska Silicijeva dolina. Izjemna gospodarska rast v Šendženu je kitajske oblasti spodbudila, da je podoben status podelila še trem obmorskim velemestom.

Zaradi visokega osrediščenja  znanja je Šendžen kmalu po pridobitvi statusa posebnega gospodarskega območja ustanovil lastne univerze, poleg tega so nekatere priznane kitajske univerze iz drugih delov države v Šendženu ustanovile svoje podružnice.

Veliko število visokotehnoloških podjetij, predvsem s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij, je vplivalo na to, da se je Šendžena hitro prejel vzdevek Kitajska Silicijeva dolina. | Foto: Srdjan Cvjetović Veliko število visokotehnoloških podjetij, predvsem s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij, je vplivalo na to, da se je Šendžena hitro prejel vzdevek Kitajska Silicijeva dolina. Foto: Srdjan Cvjetović

Sprva kot blagovna znamka …

Med visokotehnološkimi podjetji, ki imajo Šendžen za svoj dom, je tudi proizvajalec pametnih telefonov, nosljivih naprav in druge komunikacijske (zdaj tudi računalniške) opreme Honor. Ime smo prvič srečali, ko je bila to blagovna znamka družbe Huawei, ki je tudi doma v Šendženu.

Telefoni Honor so bili sprva namenjeni mlajšim in predvsem internetni prodaji, a nepričakovani razvoj dogodkov je narekoval, da se je Honor podal na svojo samostojno pot razvoja, proizvodnje, trženja in prodaje.

Umeščanje hrbtnega pokrova na proizvodni liniji pametnega telefona Honor | Foto: Honor Umeščanje hrbtnega pokrova na proizvodni liniji pametnega telefona Honor Foto: Honor

… danes pa samostojen

Ko je namreč Huawei padel v nemilost ZDA zaradi, kot navajajo Američani, nevarnosti njihove komunikacijske infrastrukture, je Huawei ostal brez dostopa do nekaterih ameriških tehnologij, kar je precej otežilo njihovo poslovanje z mobilnimi telefoni zunaj Kitajske.

Takrat je padla odločitev, da se Honor povsem loči od svojega ustanovitelja, in začela se je njihova samostojna pot, s katero brez bremen, ki jih nosi Huawei, vedno odločneje predvsem s svojimi pametnimi telefoni in strategijo dveh premijskih serij prihajajo tudi na našo celino.

Vhod v glavno poslovno stavbo družbe Honor v poslovnem delu Šendžena | Foto: Srdjan Cvjetović Vhod v glavno poslovno stavbo družbe Honor v poslovnem delu Šendžena Foto: Srdjan Cvjetović

Proizvodnja pametnih telefonov je strogo varovana skrivnost

Nekaj kilometrov od svoje upravne stavbe v središču Šendžena ima Honor prostore za proizvodnjo, kontrolo kakovosti ter razvoj in raziskave.

Ogled omogočijo le redkim, varnostni ukrepi so, razumljivo, večplastni in dosledni, kar med drugim pomeni, da snemanje ni dovoljeno, posnetke v tem prispevku pa so posneli gostitelji.

Kompleks družbe Honor na severovzhodnem obrobju Šendžena, kjer imajo na enem mestu proizvodnjo, kontrolo kakovosti, razvojni oddelek in preizkuševalne laboratorije. | Foto: Honor Kompleks družbe Honor na severovzhodnem obrobju Šendžena, kjer imajo na enem mestu proizvodnjo, kontrolo kakovosti, razvojni oddelek in preizkuševalne laboratorije. Foto: Honor

V prostoru, kjer proizvajajo svoj trenutno najprestižnejši telefon Honor Magic 6 Pro, imajo 20 proizvodnih linij, vsaka je dolga 150 metrov.

Med obiskom so izdelovali telefone za domači trg, a z ustreznimi prilagoditvami na istih linijah proizvajajo tudi enak model s programjem za svetovne trge.

Del ene od dvajsetih proizvodnih linij pametnih telefonov Honor v njihovem kompleksu na obrobju Šendžena. | Foto: Honor Del ene od dvajsetih proizvodnih linij pametnih telefonov Honor v njihovem kompleksu na obrobju Šendžena. Foto: Honor

Na vsaki liniji nov telefon v manj kot pol minute

Na koncu vsake linije nov telefon pride vsake 28,5 sekunde, a pot od začetka do konca proizvodne linije traja kar tri dni, so povedali gostitelji.

Postopek je avtomatiziran v 85 odstotkih, skoraj na vsakem koraku pa potekajo tako samodejni kot ročni nadzori posameznih delov proizvodnje in na koncu tudi celovita kontrola.

Video: Honorjeva inteligentna platforma za natančno sestavljanje

V razvojnih in raziskovalnih laboratorijih, ki so v istem Honorjevem kompleksu, potekajo še intenzivnejši preizkusi, kjer med drugimi preizkušajo končno izdelane naprave, ki jih naključno izberejo in podvržejo zahtevnim preizkusom, ki presegajo tudi najbolj drastične vzorce uporabe (o čemer bo beseda tekla v naslednjem prispevku).

Video: vsak del proizvodnje in na koncu tudi celoten postopek je podvržen temeljitim kontrolam, ki se izvajajo tako samodejno kakor tudi ročno.

Nekateri temeljiti preizkusi že na proizvodni liniji

Že med proizvodnjo poteka preizkus staranja, ki je v celoti digitaliziran. Prenos komponent in končnih izdelkov je popolnoma prepuščen robotom in samovozečim električnim vozičkom.

Avtomatizirani preizkus izključuje možnost človeške napake, natančnost pa zagotavlja sistem, ki temelji na premišljeno razporejenih kamerah, so pojasnili gostitelji, ki ob tem poudarjajo, da je to le ena izmed lastnih inovacij, ki so prisotne v celotnem postopku proizvodnje, a tudi pri razvoju in kontroli kakovosti.

Video: na poti do brezhibnega zaslona pametnega telefona

Prihodnost je v pregibnosti, umetni inteligenci in usmerjenosti na uporabnike

Glavni direktor marketinga družbe Honor dr. Ray Guo, eden od gostiteljev obiska družbe Honor, je prepričan, da bodo imele inovacije, usmerjene na uporabnike, odločilno vlogo pri nastajanju novih pametnih naprav.

Na naše vprašanje, kako ocenjuje, da se bodo razvijali pametni telefoni, je brez obotavljanja napovedal, da pregibni telefoni ne bodo več zgolj futuristični koncept, temveč bodo postali enakopravni ali celo nosilni del prihodnosti strojne opreme pametnih telefonov

Glavni direktor marketinga družbe Honor dr. Ray Guo: "Najuspešnejše so inovacije, usmerjene k uporabniku." | Foto: Srdjan Cvjetović Glavni direktor marketinga družbe Honor dr. Ray Guo: "Najuspešnejše so inovacije, usmerjene k uporabniku." Foto: Srdjan Cvjetović

Z vidika programskega razvoja pametnih telefonov je po Guovih besedah glavna gonilna moč – umetna inteligenca. Izpostavil je tudi tehnologije, neposredno usmerjene na uporabnika, in kot primer zaslone, ki so očem prijazni.

"Tako se nedvomno izboljšuje uporabniška izkušnja ter je sodelovanje uporabnika in njegove naprave prijaznejše in učinkovitejše," je med obiskom Honorjeve upravne stavbe še povedal Guo, ki je ponovno poudaril, da je velik del inovacij sad njihovega lastnega razvoja.

Inovativni damski pametni telefon Honor V Purse, ki se ga nosi kot damsko torbico, je velika uspešnica na domačem kitajskem trgu, a do naše celine ni prišel bližje kot s predstavitvijo koncepta. | Foto: Srdjan Cvjetović Inovativni damski pametni telefon Honor V Purse, ki se ga nosi kot damsko torbico, je velika uspešnica na domačem kitajskem trgu, a do naše celine ni prišel bližje kot s predstavitvijo koncepta. Foto: Srdjan Cvjetović

Ne spreglejte