Raziskava: Telefoni so postali glavni vir zabave

V raziskavi je sodelovalo 1.130 ljudi, od tega 47 odstotkov žensk in 53 odstotkov moških. Najbolj zastopana je bila skupina med 35. in 50. letom, ki jo sestavlja 31 odstotkov anketirancev, tej starostni skupini pa sledita skupina anketirancev, starih od 51 do 65 let (22 odstotkov), in skupina anketirancev, starih od 25 do 34 let (20 odstotkov). Večina anketirancev (36 odstotkov) prihaja iz osrednjeslovenske regije, sledijo tisti iz Štajerske (21 odstotkov), Gorenjske (17 odstotkov), Primorske (13 odstotkov), Dolenjske (7 odstotkov) in Pomurja (6 odstotkov).

Nameščenih imamo veliko aplikacij, a večinoma uporabljamo le osnovne

Več kot 50 odstotkov anketirancev ima na svojem pametnem telefonu nameščenih od 20 do 50 aplikacij, nekaj manj, 41 odstotkov, pa manj kot 20 aplikacij. Vendar velika večina vseh vprašanih, ne glede na to, koliko aplikacij imajo nameščenih, aktivno uporablja manj kot 20 aplikacij.

Najpogosteje so to aplikacije, ki jim omogočajo brskanje po spletu in spremljanje novic (88 odstotkov), družbena omrežja in pogovorne aplikacije, s katerimi ohranjajo stike z družino in prijatelji (68 odstotkov), ter aplikacije za predvajanje zabavnih vsebin, na primer glasbe, filmov in videoposnetkov (50 odstotkov). Nekaj manj anketirancev (38 odstotkov) pa ima telefon oziroma tablico za upravljanje svojih finančnih zadev prek mobilne banke, raziskovanje virtualnih svetov mobilnih iger (32 odstotkov), pomoč pri navigaciji (31 odstotkov), spletno nakupovanje (25 odstotkov), učenje novih stvari (19 odstotkov) in športno udejstvovanje (9 odstotkov).

Slovenci sicer, zanimivo, nismo privrženci sodobnih načinov spoznavanja potencialnih partnerjev in partneric. Aplikacije za zmenkarije, kot je Tinder, na primer uporablja le 10 odstotkov vprašanih. Podobno velja tudi za vplačevanje stav prek aplikacij. Kar 88 odstotkov vprašanih tega ni storilo še nikoli, kar dodatno priča o tem, da neradi tvegamo. Smo pa v koraku s časom glede resnejših stvari, kot je urejanje financ. Mobilno banko oziroma plačilno aplikacijo, kot sta mBills in VALU, namreč uporablja kar 74 odstotkov anketirancev. Preostali tovrstnemu plačevanju še vedno ne zaupajo.

Telefon je postal osrednja naprava za zabavo

Zelo je zanimivo, da je pametni telefon že postal osrednja naprava za igranje iger. 31 odstotkov anketirancev je namreč odgovorilo, da najraje igrajo igre prav na telefonu, manj pa na računalniku (16 odstotkov) in igralni konzoli (10 odstotkov). 43 odstotkov jih je sicer odgovorilo, da sploh ne igrajo iger na nobeni napravi.

Veliko anketirancev, 35 odstotkov, tudi glasbo najraje posluša na telefonu prek različnih platform, na primer aplikacije Deezer. Največ, 41 odstotkov, jih še vedno najraje posluša radio v avtomobilu, ko se peljejo v službo oziroma iz nje, manj, 24 odstotkov, pa v dnevni sobi na domačem zvočnem sistemu. Nekoliko drugače je z gledanjem filmov. Tu še vedno prevladuje televizor, ki ga na prvo mesto postavlja 53 odstotkov anketirancev, sledita pa računalnik (31 odstotkov) in telefon (16 odstotkov). Razlog gre verjetno iskati v velikosti slike in udobju ob gledanju.

Se je pa najverjetneje zaradi svoje priročnosti telefon že uveljavil kot glavni digitalni "trener" pri športni vadbi. Z aplikacijami, ki vsebujejo vodene vadbe, na primer Huawei Zdravje in Polar Flow, si namreč pri treningih pomaga kar 25 odstotkov anketirancev, z videovodniki na računalniku pa občutno manj vprašanih, natančneje 14 odstotkov. Velika večina (61 odstotkov) sicer še vedno trenira brez tovrstnih pripomočkov.

Letos so nas držale skupaj pogovorne aplikacije

Telefoni in tablice so v zadnjem letu postali tudi glavni kanali za komuniciranje. Kar 54 odstotkov vprašanih je letos z bližnjimi, sodelavci in sošolci komuniciralo prek pogovornih aplikacij, kot je Viber, 27 odstotkov se jih je odločalo za videoklice prek aplikacij, kot sta Zoom in Skype, manj, 19 odstotkov, pa jih je ohranjalo stike v živo. V dani situaciji to ne preseneča, je pa to še en dokaz, da nam je v teh nenavadnih časih tehnologija prišla naproti.

Zanimivo je, da kar 57 odstotkov vprašanih meni, da so sestanki prek videoklicev vsaj tako učinkoviti kot v živo, če ne celo še bolj, ker so bolj strukturirani. To je zelo zgovoren podatek, ki morda nakazuje organizacijo dela v prihodnje. Vseeno pa jih je še vedno precej (43 odstotkov) mnenja, da na sestankih v videoobliki ni prave energije.

Dostop do podatkov kjerkoli in kadarkoli

Kar zadeva varnost digitalne lastnine, Slovenci še vedno najbolj zaupamo računalnikom. 38 odstotkov vprašanih namreč svoje datoteke in podatke hrani na računalniku, sledita pa telefon (25 odstotkov) in oblak (22 odstotkov), ki omogoča dostop do želenih podatkov z različnih naprav. Če smo nekoč vse shranjevali na USB-ključe in zunanje diske, očitno ni več tako, saj se za to odloča le še 15 odstotkov anketirancev.

Ko smo s prijatelji, telefone odložimo

Večina vprašanih sicer telefone najpogosteje uporablja med popoldanskim oziroma večernim počitkom (57 odstotkov), precej pa tudi, preden zaspijo (17 odstotkov) in v šoli oziroma službi (17 odstotkov). Pohvalno pa je, da Slovenci ne uporabljamo veliko telefonov, kadar smo v družbi prijateljev (manj kot 1 odstotek), ko smo na poti (nekaj več kot 3 odstotki) in ko čakamo v vrsti v trgovini, na banki ali pošti (5 odstotkov).

Poiščite aplikacije, s katerimi boste ostali povezani

Vse aplikacije, ki jih potrebujete, da ostanete v stiku s svetom, zabavnimi vsebinami in delovnimi nalogami, boste našli v Huaweievi trgovini AppGallery, ki se lahko pohvali že z več kot 500 milijoni uporabnikov in v katero na teden pride 5.000 novih naslovov. Če želite iskati še dlje, pa je odlična izhodiščna točka tudi univerzalni iskalnik Petal Search, ki vam poleg aplikacij poišče tudi najaktualnejše novice, slike, vremenske napovedi in še vrsto drugih informacij.

Več o trgovini AppGallery: https://consumer.huawei.com/si/mobileservices/appgallery/

Več o iskalniku Petal Search: https://consumer.huawei.com/si/mobileservices/search/

Naročnik oglasnega sporočila je Huawei.