avtocesta
Ponedeljek, 8. 8. 2016, 13.26
1 leto, 4 mesece
Elektronsko cestninjenje v Sloveniji
Puljić: Zavrnili so nam prav vse očitke!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,15
Iskratel je v preteklosti že izgubljal projekte, ampak nikoli ne ta na način, je med drugim dejal prvi mož Iskratela Željko Puljić.
"Odločitve ne želimo komentirati, a jo moramo," je sklep Državne revizijske komisije, ki je zavrnila vse očitke neizbranih ponudnikov za elektronsko cestninjenje, pospremil Puljić. "Osemnajstkrat so nam naravnost povedali, da se motimo, na nadaljnjih enajst očitkov se niso niti odzvali."
"Vse naše pravne, strokovne in ekonomske očitke so zavrnili"
Pri Iskratelu menijo, da je bila izbira ponudnika za elektronsko cestninjenje napačna tako s postopkovnega kot tudi s strokovnega in ekonomskega vidika. Postopkovno jih motijo predvsem dvomi, ali je bila dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika pravočasna, s strokovnega vidika pa so neomajni, da je satelitska tehnologija, ki je v njihovi ponudbi, veliko boljša kot mikrovalovna, ki je temelj izbrane ponudbe.
"Res je, da mikrovalovno tehnologijo uporabljajo marsikje po Evropi, a jo postopoma opuščajo, to je več kot deset let stara tehnologija," je pristavil Darko Pretnar, direktor za infrastrukturne projekte pri Iskratelu.
"Res je, da mikrovalovno tehnologijo uporabljajo marsikje po Evropi, a je postopoma opuščajo, to je več kot deset let stara tehnologija," je pristavil Darko Pretnar, direktor za infrastrukturne projekte pri Iskratelu (na fotografiji tretji z leve).
Ne želimo zavleči postopka, a svoje pravne možnosti bomo preučili
Zavedajo se, da je sklep Državne revizijske komisije dokončen, a vendarle opozarjajo, da jim slovenska zakonodaja, predvsem Zakon o javnih naročilih, in evropska zakonodaja dopuščata pravna sredstva. Niso želeli povedati, katera so, bodo pa vsekakor preučili sklep komisije in svoje možnosti, preden bodo o njih spregovorili.
Ob vsem tem poudarjajo, da njim nikakor ni v interesu zavlačevati postopek. "Ponudniki, zlasti neizbrani, so spoštovali svoje roke, a poglejte, koliko časa so trajali postopki drugje," namiguje Puljić.
"Nimam nič proti nobeni tehnologiji, toda …"
Puljić strokovno nima nič proti nobeni tehnologiji, a ne dvomi, da ima satelitska tehnologija cestninjenja manj pomanjkljivosti kot mikrovalovna. "Štiri leta sem bil v upravi Telekoma Slovenije, zato vem, da je njihov obračunski sistem (billing) zelo dober, a bo delal na zastarelih napravah z mikrovalovno tehnologijo."
Na očitke, da je cena uporabniške naprave (OBU ali On Board Unit) pri satelitski tehnologiji med 80 in 90 evri, medtem ko je pri mikrovalovni le med petimi in sedmimi evri, Puljić odgovarja, da je pri vrednotenju treba obravnavati vse stroške: "Kaj pa, ko se bo odprl nov cestninski odsek in bo potreben aneks za gradnjo senzorjev? Pri satelitski tehnologiji se to vse uredi iz nadzorne sobe, cena dodatnih licenc pa je veliko manjša na uporabnika kot dodatna gradbena dela pri mikrovalovni tehnologiji."
Mikrovalovna tehnologija se že uporablja
Prvi mož Iskratela pričakuje, da bodo ob novih avtocestnih odsekih pri mikrovalovnem cestninjenju neizogibni aneksi, ki bi po njegovih ocenah lahko dosegli med desetimi in 15 odstotki celotne vrednosti posla.
Mikrovalovni sistem cestninjenja se uporablja za cestninjenje tovornega prometa v več evropskih državah, med njimi tudi v Avstriji. Tehnologija je podobna tisti, ki jo uporabljajo pri plačilnih napravah ABC v Sloveniji – nekoč za osebne avtomobile, zdaj za tovorna vozila in avtobuse –, ter napravah ENC na Hrvaškem, Telepass v Italiji, Telepeage v Franciji in Telepeaje v Španiji za vse vrste vozil.
Ker pa je namen nove rešitve zahtevano cestninjenje v prostem prometu, torej brez cestninskih postaj, je treba zgraditi nadvoze s senzorji, kot jih imajo na avstrijskih avtocestah za cestninjenje tovornih vozil in avtobusov.
