Prevare, ki se jih morajo paziti slovenski uporabniki Facebooka

Družbeno omrežje Facebook ima po podatkih spletnega portala internetworldstats.com v Sloveniji 850 tisoč registriranih uporabnikov (v svetu kar 2,2 milijarde registriranih uporabnikov, od tega 1,5 milijarde aktivnih mesečnih uporabnikov). Podatki razkrivajo, da njegova priljubljenost narašča, saj se je število uporabnikov v zadnjih dveh letih dvignilo za dobrih sto tisoč (raziskava portala SocialBakers kaže, da jih je bilo leta 2013 registriranih 748 tisoč).

Bolj kot raste število uporabnikov, bolj se širijo in razvijajo tudi goljufije, ki družabno noto Facebooka s pridom izkoriščajo za hitro širjenje prevar. Kot navajajo na spletni strani Varni na internetu, se goljufije v veliko primerih končajo tudi z materialnim oškodovanjem uporabnika. Poglejte si, kdaj morate biti še posebej previdni.

Nagradne igre, ki obljubljajo najnovejše telefone Takoj ko na trg pride kakšen od dragih in težje pričakovanih pametnih telefonov, se najde vsaj ena ali še raje več strani na Facebooku , ki začnejo ta aparat v zameno za všečke in deljenje na svoji strani ponujati v nagradni igri. Če ne poznate nikogar, ki bi na ta način telefon (ali katero drugo bogato nagrado) že kdaj zadel, ste lahko prepričani, da gre za lažno nagradno igro.

Pri Varni na internetu opozarjajo, da se lahko v ozadju skriva ne tako nedolžna goljufija, ki uporabnike prikrajša tudi za več deset evrov, če niso pozorni. V nedavnem primeru nagradne igre z Applovimi telefoni iPhone 6S je v ozadju v resnici stal nakup predplačniške kartice PaySafe Card.

"Srečni nagrajenci" so po koncu lažne nagradne igre prejeli sporočilo, naj pošljejo sporočilo SMS "psc kupim 50" na telefonsko številko 6888 in nato še sporočijo kodo, ki jo prejmejo v povratnem sporočilu. Bogate nagrade seveda niso prejeli, so pa začeli postopek za nakup kartice PaySafe. Istočasno so jih administratorji lažne strani na Facebooku blokirali, tako da na goljufijo niso mogli opozoriti drugih potencialnih žrtev.

Čas je za novo vinjeto Zelo aktualna prevara v zimskem času, ko večina voznikov kupuje novo vinjeto. Že nekaj let zapored se novembra in decembra kot po pravilu zapored zbudijo številne strani na Facebooku, ki organizirajo (lažne) nagradne igre za brezplačno vinjeto. Za prvega nagrajenca avtorji strani po navadi "izžrebajo" lažni profil, ki so ga najverjetneje ustvarili oni sami. S tem prepričajo tudi druge uporabnike, da se igri priključijo in nič hudega sluteči goljufijo še naprej širijo na lastnih straneh.

Nagradne igre sicer potekajo na podoben način kot tiste za pametne telefone, kjer morate najprej všečkati in deliti stran ali določeno objavo, nato pa po možnosti poslati še sporočilo SMS neznanemu prejemniku.

Pornografsko vsebino na Facebooku raje pustite pri miru Med pregledovanjem časovnice na Facebooku je praktično že vsak uporabnik kdaj naletel na senzacionalistične objave in naslove, kot sta "Šokantno, kača pojedla živega človeka" in "Ekskluzivni posnetki bombnega napada", ali pa celo na žgečkljive vsebine, v katerih naj bi bil označen eden od vaših prijateljev.

Povezava pri takšni objavi vodi na spletno stran, ki oponaša videz Facebookove videoobjave ali stran na YouTubu , če pa si posnetek želite ogledati, pa vas stran pozove k nadgradnji predvajalnika Flash in vam ob tem seveda ponudi tudi priročen gumb, da to storite. Ob kliku nanj in potrditvi nadaljnjih korakov "namestitve posodobitve" pa žal ne boste nič bliže ogledu želene videovsebine, ampak boste samo okužili svoj računalnik z virusom, ki bo sporno vsebino v vašem imenu razpečeval naprej. Nadležno pri tem je, da protivirusni programi včasih tega virusa ne zaznajo, po navadi pa se pojavljajo v obliki razširitve za brskalnik, ki ga uporabljate.

Ste prepričani, da v svoj profil na Facebooku vstopate na pravi domeni? Ste že kdaj dobili e-pošto s strani Facebooka? Lahko ste skoraj stoodstotno prepričani, da vam je niso poslali Zuckerbergovi administratorji. To je namreč eden od lažjih načinov, kako se spletni goljufi dokopljejo do vašega profila, gesel, slik in drugih pomembnih podatkov. Deluje podobno kot drugi klasični primeri t. i. phishinga oziroma kraje podatkov s pomočjo elektronskih sporočil.

Najprej vam pošljejo elektronsko sporočilo, s katerim vas pozovejo k ponovnemu vpisu v svoj uporabniški račun. Razlogi, ki jih navajajo, so različni, vsem pa je skupni imenovalec, da vas skušajo nekoliko šokirati: Nekdo vam skuša ukrasti profil!, Vaš račun bo potekel, če ga ne podaljšate!, Na Facebooku te čaka novo sporočilo! in podobno.

Čeprav se morda ob teh besedah panično ustrašite kraje podatkov ali razveselite morebitnega novega sporočila, nikar ne kliknite povezave, ki je prilepljena ob sporočilu. Gre namreč za povezavo do lažne strani, ki vam bo ukradla podatke, takoj ko se boste vpisali vanjo.

Prave raybanke nikjer ne stanejo 20 evrov Znižano! Neverjeten popust! Razprodaja sončnih očal! ... Vse to so oglasna sporočila, ki jih lahko pogosto zasledimo na Facebooku, po navadi pa gre za lažne spletne trgovine. Med najbolj pogostimi izdelki so sončna očala Ray-Ban, prestižne ženske torbice Michael Kors in priljubljeni čevlji avstralske znamke Ugg.

V vseh primerih ponujajo močno znižane drage artikle, kjer popusti segajo vse do 87 odstotkov, nakup pa se običajno ne konča najbolje. V boljšem primeru kupec sicer prejme izdelek, ki ga je naročil, a gre seveda za cenen ponaredek ali poškodovano blago, v slabšem pa v zameno za nekaj deset evrov ne dobi ničesar. Ponaredke včasih tudi zasežejo na carini, nato mora kupec iz svojega žepa plačati še uničenje izdelka (60 evrov), tako da je oškodovan dvojno.

Tudi če veste, da bo Olimpija zmagala, pazite, kje stavite Na Facebooku mrgoli lažnih profilov, ki napovedujejo rezultate tekem, pobirajo stave in zagotavljajo zaslužke. Vplačilo stave običajno znaša 150 evrov in več, uporabnik pa ga mora izvesti prek plačilnega sistema Western Union.

Ker gre za platformo, ki ne omogoča sledljivosti denarnega toka, je to zelo priljubljeno sredstvo spletnih goljufov. Pri nakazovanju denarja prek sistema Western Union namreč ne veste, kateri osebi v resnici posredujete nakazilo, zato je prejemnika zelo težko izslediti.