Skoraj tri četrtine ameriških predavateljev visokošolskih predmetov na daljavo menijo, da niti visoke ocene na takih tečajih še niso dovolj za priznavanje uradne visokošolske izobrazbe.
V raziskavi, ki so jo objavili v reviji The Chronicle of Education, je kar 72 odstotkov od 184 ameriških predavateljev visokošolskih tečajev na daljavo dejalo, da njihovi študentje, celo tisti, ki so te tečaje končali z visokimi ocenami, ne bi smeli imeti priznane enake izobrazbe kot študentje na rednih univerzah.
Kaj si šele mislijo "pravi" profesorji?
Tako visok odstotek nezaupanja morda nekoliko preseneča, saj so v raziskavi sodelovali zgolj tisti predavatelji, ki so se prostovoljno odločili za poučevanje na daljavo. V širši populaciji visokošolskih predavateljev, vključno s tistimi, ki učijo na rednih fakultetah, bi bil odstotek tistih, ki dvomijo o učinkovitosti izobraževanja na daljavo, gotovo še višji. To so gotovo slabe novice za zagovornike izobraževanja na daljavo, katerega prednosti, kot kaže, še ne uspejo odtehtati pomanjkljivosti in dvomov.
Države spodbujajo izobraževanje na daljavo …
V ZDA so zadnje čase sicer zelo pospešili prizadevanja za vzpostavljanje večjega obsega izobraževanja na daljavo. Celo največja univerza na svetu California State University je napovedala poskusni program nizkocenovnega izobraževanja na daljavo za nižje stopnje izobraževanja, univerza zvezne države Wisconsin pa je zelo hitro vzpostavila program s polno javno veljavo, pri katerem študentom ni treba preživeti v predavalnici niti enega trenutka. Seznam ameriških fakultet in univerz, ki v kratkem tudi same načrtujejo vzpostavitev podobnih poskusov kot kalifornijska državna univerza, pa je vse daljši.
… učno osebje pa mu praviloma odkrito nasprotuje
Toda te poskuse spodbujajo predvsem posamezne ameriške zvezne države, tradicionalni profesorji pa jim odkrito nasprotujejo. Ko so kalifornijski zakonodajalci predlagali obvezno priznavanje tečajev na daljavo, se je senat kalifornijske univerze odzval zelo ostro in zatrdil, da učno osebje univerze ne bo zmanjšalo svoje odgovornosti do študentov s tem, da bi nadzor nad predmeti prepustilo komurkoli zunaj univerze.
Ogrožanje kakovosti izobraževanja ali ogrožanje statusa univerz?
Šele čez čas bo najbrž bolj jasno, ali gre pri boju proti izobraževanju na daljavo za varovanje suverenosti in avtoritete tradicionalnih univerz ter njihovega pomena v izobraževanju ali za strah pred novimi načini izobraževanja. Izobraževanje na daljavo sicer ponuja prednosti v prostorski in časovni neoviranosti učnega procesa, a obenem je prav odsotnost institucionalizirane in skupinske oblike dela največje tveganje pri zagotavljanju kakovosti, kredibilnosti in enakovrednosti visokošolskega izobraževanja na daljavo.