Ogromno Slovencev morda čaka izbira: podražitev ali konec gledanja

April 2022 je bil za korporativni Netflix in delničarje katastrofalen

Podjetje je prejšnji mesec razkrilo, da je prvič od leta 2011 in sploh prvič, odkar velja za svetovnega ponudnika pretočnega videa številka ena, zabeležilo padec števila naročnikov.

Ta je bil sicer minimalen (200 tisoč), delno ga je mogoče pripisati tudi izgubi vseh naročnikov v Rusiji (700 tisoč), kar je posledica sankcij, toda projekcije za prihodnost so še slabše, saj Netflix pričakuje, da bo minus v drugem četrtletju 2022 znašal že dva milijona naročnikov.

Poslovni polom dodatno potencira dejstvo, da je Netflix za prvo četrtletje leta 2022 prvotno napovedoval rast števila naročnikov za 2,5 milijona.  Foto: Unsplash

Akutna posledica negotove prihodnosti je bilo katastrofalno sesutje Netflixa na newyorški borzi. Objavi poslovnih rezultatov je 19. aprila sledil takojšen kar 40-odstotni navpični padec cene Netflixove delnice. Od konca oktobra lani, ko je Netflix na borzi dosegel absolutni rekord, cena delnice je bila takrat 690 dolarjev, so tisti delničarji podjetja, ki še niso skočili z ladje, sicer izgubili več kot 70 odstotkov vrednosti svojega premoženja v delnicah Netflixa. 

Ceno Netflixovih slabih poslovnih rezultatov bodo zelo verjetno na tak ali drugačen način plačali naročniki

Ker je že tako ali tako gorela hiša, je Netflix hitro po objavi poslovnih rezultatov zakuril še garažo in vrtno lopo ter na uporabnike storitve stresel več zanje prelomnih in ne nujno dobrih odločitev, kot so jih sprejeli v zadnjih nekaj letih. 

Zdaj je tako rekoč uradno, da bo Netflix izpad prihodkov v naslednjem letu ali dveh začel reševati z uvedbo cenejšega naročniškega paketa, ki pa bo vključeval prikazovanje oglasov. To je v popolnem nasprotju z dolgoletnim trdnim stališčem Netflixovega menedžmenta, da oglasi na platformi niso potrebni. Argument Netflixa za to odločitev je, da takšen poslovni model deluje pri drugih ponudnikih videa na zahtevo, izpostavili so Hulu.

Netflix ima trenutno toliko resnih tekmecev kot še nikoli. Za gledalce je to dobro, ker konkurenčnost spodbuja produkcijo novih kakovostnih vsebin, in hkrati slabo, ker je ponudba filmov in TV-serij zelo razdrobljena med razlike ponudnike storitev pretočnega predvajanja, kar pomeni, da bi morali, če bi želeli dostop do vseh ali pa večine, plačevati več naročnin hkrati. Zaradi tega se je marsikdo v zadnjem času ponovno vrnil k piratstvu. Foto: Matic Tomšič

Jasno je tudi, da bo Netflix zelo verjetno povišal ceno mesečne naročnine za uporabnike, ki svoja gesla za dostop do filmov in TV-serij delijo z osebami, ki niso člani njihovih gospodinjstev. Pri Netflixu so ocenili, da je takšnih gledalcev, ki ne plačujejo ničesar, povsem svetu okrog 100 milijonov, kar torej predstavlja skoraj tretjino vseh uporabnikov Netflixa. Tega globalno plačuje 222 milijonov gospodinjstev, kar pomeni, da svoje geslo deli tako rekoč vsak drugi naročnik. 

Netflix na treh izbranih trgih − v Čilu, Kostariki in Peruju − tako naročnikom preizkusno ponuja možnost, da med uporabnike svojega profila dodajo do dve osebi, ki ne živita v istem gospodinjstvu. Torej osebi, ki bi jima sicer posodili svoje geslo za dostop do Netflixa. Če bodo s preizkusom prototipnega poslovnega modela v podjetju zadovoljni, bi se lahko Netflix za nekatere uporabnike podražil za skoraj 30 evrov na leto.

Netflix na slovenskem trgu še ni dvignil cen 

Netflix je slovenskim gledalcem na voljo od januarja 2016. Foto: Getty Images
Cene Netflixovih naročniških paketov so v Sloveniji zacementirane že več kot šest let. Najosnovnejši paket še vedno stane 7,99 evra, vmesni, ki omogoča hkrati uporabo na dveh napravah, 9,99 evra, najdražji, ki edini ponuja dostop do vsebin v ločljivosti 4K in hkratno gledanje na štirih napravah, pa 11,99 evra. 

V tujini je zgodba drugačna. Na trgih, ki jih ima Netflix za najpomembnejše, ker ima tam tudi največ naročnikov − ameriški, kanadski in zahodnoevropski −, je bilo podražitev v zadnjih letih več. Zadnji val ob koncu leta 2021 in v začetku leta 2022 je cene naročniških paketov v Severni Ameriki dvignil za od enega do dva dolarja, v Evropi pa tudi do tri evre. Na Irskem od marca za premijsko naročnino, ki se je podražila najbolj, tako plačujejo kar 20,99 evra oziroma devet evrov več kot v Sloveniji, na primer. 

Razlogov, zakaj bi bil nekdo zvest Netflixu, je vse manj

Še en udarec, ki ga bodo občutili naročniki Netflixa, je napoved zmanjšanja proračuna za produkcijo novih vsebin, kar pomeni manj izvirnih filmov in TV-serij.

To bi lahko bila dolgoročno velika težava za Netflix, saj precej uporabnikov, kljub temu da ima Netflix še vedno največjo knjižico vsebin, že danes občasno občuti fenomen "nič ni za gledati".

Znanstvenofantastična TV-serija Stranger Things velja za najboljši in tudi popkulturno najbolj vplivni izdelek Netflixove lastne produkcije. Foto: Matic Tomšič

Aktualne res vrhunske TV-serije in filme Netflixove lastne produkcije lahko danes namreč preštejemo na prste obeh rok in nog, veliko je balasta, gledljive in prepoznavne vsebine drugih produkcijskih hiš pa pospešeno zapuščajo Netflix in se selijo na konkurenčne platforme. 

Ravno ta mesec, na primer, Netflix zapuščajo filmske in televizijske klasike, kot so Ace Ventura, Apollo 13, Ameriški gangster, Gladiator, Žrelo, Notting Hill, Šola rocka, South Park, Simpatije. 

Eksodus vsebin dodatno razgalja eno od temeljnih čeri, ki je Netflixova ladja ne more tako preprosto zaobiti − mladost njegove filmske in televizijske produkcije. Netflix je z lastnimi vsebinami na sceni prisoten šele desetletje in preprosto (še) nima dolgometražnih franšiz, ki bi jih, kot to s serijama Prijatelji in Pisarna počne televizijska hiša NBC, lahko molzel v nedogled.

Ameriška različica kultne britanske kvazi-resničnostne humoristične nanizanke Pisarna, v kateri je v glavni vlogi komik Steve Carrell, je kljub starosti še vedno kokoš, ki nese zlata jajca. Do leta 2021, ko ga je zapustila, je bila daleč najbolj gledana vsebina na Netflixu. Analitiki so takrat ocenjevali, da bi lahko Netflix samo zaradi odsotnosti pisarne letno izgubil skoraj milijardo dolarjev prihodkov. Da bodo zaradi odhoda pisarne na drugo platformo preklicali naročnino na Netflix oziroma o tem začeli resno razmišljati, je konec leta 2020 sodeč po nekaterih anketah sicer napovedalo kar deset odstotkov uporabnikov v ZDA. Foto: Matic Tomšič

Vprašljiv je tudi daljnosežni popkulturni domet nekaterih Netflixovih najbolj priljubljenih vsebin, saj razmeroma hitro − dober primer je lani neverjetno uspešna Igra lignja (Squid Game) − izginejo iz javnega diskurza. 

Nekateri naročniki Netflixu zamerijo še nekaj: prezgodnje ukinjanje TV-serij. V zadnjih sedmih letih so prekinili produkcijo kar 71 oddaj, med katerimi so bili tudi priljubljeni in med kritiki dobro sprejeti naslovi, kot so Daredevil, Sense8, Ameriški Vandal, The Punisher, Santa Clarita Diet.

Uporabniki v Sloveniji bodo kmalu dobili še eno alternativo Netflixu

Letos poleti na slovenski trg prihaja Disney+, eden od novejših ponudnikov pretočnega videa, ki je zaradi posedovanja zelo vroče intelektualne lastnine ogromen trn v peti Netflixu.

Disney+ se je uveljavil zelo hitro. Disney je platformo zagnal novembra 2019, v poldrugem letu delovanja pa je Disney+ pridobil že skoraj 130 milijonov naročnikov. Za primerjavo: Netflix, ki je na trgu s svojo platformo pretočnega videa od leta 2007 (posel so deset let prej začeli z izposojo filmskih DVD-jev po pošti), ima nekaj več kot 220 milijonov naročnikov. Foto: Unsplash
Disney+ mu je namreč, ker je Disney pač lastnik licenc, "sunil" vse superjunaške filme iz franšize Marvel, torej vse Spider-Mane, Iron Mane, Stotnike Amerika in tako dalje, vse filme franšize Vojna zvezd, vse Pixarjeve animirane celovečerce in pa seveda vse risane, animirane in igrane vsebine z logotipom Disneyja. Ob tem ima Disney+ še obsežno knjižico drugih zelo znanih filmskih uspešnih in TV-serij.

V Sloveniji ob Netflixu uporabnikom sicer že na voljo platforme Amazon Prime Video, HBO Max, Apple TV+, YouTube Premium, Rakuten TV.