Četrtek, 16. 5. 2013, 8.26
5 mesecev, 3 tedne
Ocenili smo: Toshiba Satellite U920T
Res je, da se mi je Toshibin nenavadnež na prvi pogled prikupil – (obilna) tablica, ki se lahko po potrebi prelevi v polnopraven ultrabook (in obratno), je znanilka tehnološkega napredka, za nameček pa si takšne oziroma podobne napravice pri nas najbrž lasti zgolj peščica največjih računalniških entuziastov (in multitaskerjev).
Prvotni nasmešek ob prijetju Satelita je sicer zbledel ob ugotovitvi, da zgornje ploskve v nobenem primeru ni mogoče obrniti na hrbtno stran, kar pomeni, da je zaslon zunanjim dejavnikom izpostavljen praktično ves čas. Še bolj me je zmrazila preobrazba iz tablice v laptop, saj je postavljanje zaslona v pokončni položaj izredno togo, drsnika pa kljub robustnosti ne dajeta dovolj povratnih informacij, zato ima uporabnik ves čas občutek, da se bo mehanizem zdaj zdaj vdal.
No, na srečo je izdelava dovolj trdna, da do tega kljub manku izkazovanja nežnosti ni prišlo, upam pa, da se bo Toshiba v prihodnje zgledovala po inovativnih dizajnih preostalih proizvajalcev – dober primer sta Lenovo Yoga 13 (pa tudi druge Yoge) in Dell XPS 12, saj je transformacija obeh preprosta, izvirna in mogoča brez pomoči pajserja.
Kljub procesorju Intel Core i3 (pri 1,7GHz) in štirim gigabajtom pomnilnika DDR3 (mogoča je tudi nadgradnja na i5 in 8GB pomnilnika) U920T ni pravi naslov za igralce, saj več kot 25 slik na sekundo nisem dobil niti pri Gothicu 2 iz leta 2003 niti pri sedem let starem Pro Evolution Soccerju 6. Grafični performans namreč dirigira integriran čip Intel HD 4000, zaradi česar približno solidno tečejo le igre, ki se zanašajo pretežno na CPU. Z večino naslovov s servisa Windows store tako ni bilo težav, povsem igralen pa je bil tudi neodvisni biser FLT. Ko bi le dogajanje na zaslonu lahko spremljal v večji ostrini!
Pohvalo si zasluži implementacija diska SSD, saj močno prispeva k pohitritvi sistema, a je 128-gigabajtna enota pravzaprav edino skladišče podatkov. Ker vemo, da se indikator zasedenosti diska ob tako nizki kapaciteti relativno hitro obarva rdeče, je, če se uporabnik želi izogniti neprestanemu ločevanju datotek na pomembne in nepomembne, naslednji logični korak nakup zunanje shrambe oziroma (draga) nadgradnja obstoječega hardvera.
Od računalnika te vrste ne bi pričakovali, da zna odlično peti, a je zvok pravzaprav odličen. Zasluge zagotovo ne gredo morda malce nerodni postavitvi zvočnikov, temveč Toshibini tehnologiji SRS Premium Sound 3D. Emulacija prostorskega ropotanja je bila (vsaj meni) sicer nezaznavna, a se zvok ni nikdar mešal s šumom, zelo zadovoljiva je bila tudi reprodukcija najnižjih tonov. Sprehodimo se še po Sputnikovem obodu: našli bomo dva priključka USB 3.0 in enega HDMI, izhod za slušalke ter luknjo za napajalni kabel. Omembe vredna je še avtonomija baterije, saj je ob najnižji stopnji sijanja in ob priključeni miški pot do 1 % trajala celo več kot pet ur (proizvajalec sicer navaja, da zmore U920T samostojno operirati dobro uro manj).
Legenda ocen:
1 – Raje umrem, kot da me kdo vidi s tem. 2 – Vzamem le, če bi mi rešil življenje. 3 – Če mi ga podarijo, ga morda vzamem. 4 – Še veliko mu manjka. 5 – Za silo bi bilo. 6 – Še kar. 7 – Na pravi poti. 8 – Dober izbor. 9 – Odlična naprava. 10 – Brez njega mi živeti ni.