Ocenili smo: Metro - Last Light

Domača postaja metroja. Le kdo bi si mislil, da bo ta pojem dobil tako dobesedni pomen. Postaje moskovskega metroja so postale naš dom in ne, nismo nesrečni brezdomci, smo izgnanci, izgnanci z Zemljinega površja. Ko je Bog končal z ustvarjanjem sveta, ga je zaupal v roke svoji najveličastnejši stvaritvi, in ta – človek namreč – ga je uničila. Svet je prekrila svetloba nešteto jedrskih luči, v nekaj bliskih je svet prekrila tema večne, jedke, radioaktivne zime.

Svetloba, svetlejša od tisoč sonc Tako pravzaprav nismo nesrečni brezdomci, smo srečni preživeli, prebivalci metroja, te ali one postaje. Rdeče postaje komunistov, postaje Četrtega rajha, trgovske Hanse, Polisa ali pa majhne neodvisne postaje, ki se prebija skozi dneve, ki jih določajo prižgane oziroma ugasnjene luči in dragocene ure, ki še delujejo. Osebno se starega sveta niti ne spomnim dobro, hrepeneči pogledi starejših pa me le redko ganejo. Sladoled in mama. Spomnim se prvega, pozabil sem obraz druge … Sence mrtvih pa ostajajo, saj ne vedo, da so mrtve. Na površju se ob blisku pojavijo kot silhuete na razpadajočih zidovih, lovijo me v moji podzavesti, mi prikazujejo privide davne preteklosti življenja in ljubezni.

Metro: Last Light je izjemna avantura v preobleki prvoosebne streljačine, ki se tako poda svetu, ki ga je v odlični knjigi Metro 2033 ustvaril ruski pisec Dmitry Glukhovsky. Skozi preigravanje ne boste le brezumno pobijali pošasti in soljudi, ampak vam bo igra misli napolnila s čustvi obžalovanja in žalosti za svetom in časom, ki ga ni več. Apokaliptično z zmesjo fantastičnega se vrti v vrtincu vzdušnega in srhljivega raziskovanja temačnih železniških rovov, ki ga je začrtal že igričarski predhodnik s knjižnim naslovom.

Temačni lov na ugašujočo luč Vrnitev v moskovske predore, zatočišče pred radioaktivnostjo in srhljivimi mutanti s površja je za svoj začetek vzela enega od koncev prvega dela igre. Črni (mutantska bitja) naj bi se znova pojavili in Artjom, zdaj izvidnik, se odpravi na lov na izginulo raso. Da jo reši ali dokončno pogubi?

V temačnih tunelih prežijo nenaravne stvaritve radiacije, v osvetljenih postajah še hujši sovražnik, ljudje s svojimi prepričanji. Nacisti, komunisti, kriminalci … in vsi, ki si le želijo preživeti v krutem podzemnem svetu … Izdajstva, kraje, prevare, na površju pa kruta narava, ki je svoja živa bitja prilagodila radiaciji. Nevarnost je v zraku, pod vodo, v temačnih kotih razpadajoče Moskve.

Grozljivost čudovitega novega sveta Artjoma pa na videz nepomembne in tudi težke odločitve skozi napeto zgodbo boja za zadnjo luč, svetlobo, angela, ki bo odrešil na smrt obsojeno človeštvo, vodijo do enega od dveh možnih koncev. V enkratni podobi sveta, ki napreza najmočnejše grafične kartice in realistično slika okolje, dežne kaplje na steklu plinske maske, igro luči v temi, nerealno čudovitost uničenega sveta. Poleg oči je treba osredotočiti tudi druge čute … Poslušajte pogovore prebivalcev metroja, ki hodijo po svojih opravkih, privoščite si zasebni ples striptizete, spoznajte melanholično življenje, ki vlada v metroju, in užijte oddih od pobijanja.

Orožje je raznoliko in ga je v zameno za edino valuto, vojaško strelivo, ki je redko kot diamanti, mogoče tudi nadgraditi. Metro: Last Light pa nikakor ni povsem običajna streljačina. Strelivo boste morali iskati v najtemačnejših delih metroja in tiholazniški način igranja ima pogosto veliko prednost. Ugasnite luči in nasprotnike z dobro namerjenim udarcem spravite v nezavest, včasih beg pred monstrumi prinese več kot soočenje. V metroju se groza in adrenalinski šok neprestano izmenjavata z upočasnjenim tempom skrivanja v sencah.

To je torej mrtvo mesto. Nad in pod zemljo … Metro: Last Light je igra, ki čudovito toplino sonca meša z grozo, ki se skriva na površju in lažen občutek varnosti v tunelu izbriše z nedoločnim zvokom iz teme ob spremljavi resnično vzdušne glasbe. Človeški sovražniki so, verjetno zaradi radiacije, izgubili nekaj svoje umetne pameti in mutanti so kar preveč agresivni, a avantura v temačnem, grozljivem metroju, kjer ob smrtni nevarnosti preračunavamo, kako bi prihranili kar največ streliva, je čudovita. Z Artjomom se borimo za prihodnost na smrt obsojenega človeštva, v uničenem, raztrganem svetu teme pa se že najmanjši žarek svetlobe, zadnja luč v metroju, spremeni v neskončno upanje za vse ljudi.

Splošna ocena: 91

Zvrst: prvoosebna streljačina Razvijalec: 4A Games Založnik: Deep Silver Igrala: PC, PlayStation 3, PlayStation 4, Xbox 360

Lestvica ocen 1‒10 ‒ Se ne dotaknem, tudi če mi igro iz same ljubezni podari punca/žena/mama. 11‒20 ‒ Vzamem, če mi igro kdo podari, in plošček uporabim kot podstavek za pivo. 21‒30 ‒ Igram, ker sem mazohist. 31‒40 ‒ Bi igral, če bi mi tatovi odnesli vse drugo. 41‒50 ‒ Igre bi se lotil samo v službenem času. 51‒60 ‒ Igra ima nekaj dobrih elementov, ki pa ne odtehtajo slabih strani. 61‒70 ‒ Kot privrženec dotične zvrsti bom v igri užival. 71‒80 ‒ Zelo solidna igra, do odličnosti ji ne manjka veliko. 81‒90 ‒ Odlična igra z elementi klasike. 91‒100 ‒ Kupim kar dva izvoda; enega za igranje, drugega za občudovanje v vitrini.