Na seznamu prepovedanih spletnih mest v bankah in finančnih podjetjih na newyorškem Wall Streetu so praviloma tudi spletna mesta za predvajanje glasbe in videoposnetkov.
Mladi finančni analitiki, zaposleni na Wall Streetu, vztrajajo, da so med njihovimi dolgimi nadurami pogosto obdobja, ko preprosto nimajo kaj početi, ker čakajo, da nekdo opravi svoj del naloge, poroča The New York Times. Tudi zato iščejo (in neredko tudi najdejo) načine, kako zaobiti požarne pregrade in druge vsebinske omejitve spletnega dostopa na njihovem delovnem mestu.
Nekoč kratkočasenje s telefonom, danes z internetom
Nadrejeni načeloma pričakujejo le, da je naloga opravljena do zadanega roka in jih niti ne zanima preveč, ali zaradi neučinkovitih postopkov mladi uslužbenci prebijejo precej nepotrebnega (dodatnega) delovnega časa na svojih delovnih mestih.
Pred desetletji so mladi analitiki prav tako imeli luknje v delovnem času, a so jih takrat zapolnjevali z dolgimi pogovori po telefonu. Danes imamo internet in je drugače.
Mladi analitiki iščejo in najdejo druge poti
Analitik pri Bank of America Merrill Lynch, ki ni razkril imena, ker jim delodajalec ne dovoli stikov z mediji, je pod krinko anonimnosti priznal, da videoposnetke, ki jih ne more gledati prek blokiranega YouTuba, išče na spletnem mestu Vimeo, za katero priznava, da le ni tako prepričljivo.
Njegov kolega pri družbi JPMorgan Chase prav tako iz istih razlogov vztraja pri anonimnosti in priznava, da se v trenutkih brez dela s svojim telefonom ali tablico poveže na brezžično omrežje, ki ga podjetje zagotavlja obiskovalcem. "Lepo je imeti možnost stika s svojim življenjem, bodisi da gre za pregled osebne pošte bodisi za prijavo na družbeno omrežje in ugotavljanje, kdo ima danes rojstni dan," je še povedal.
Tablice in pametni mobilni telefoni so pogosto tudi izhod v sili, ko želijo mladi finančniki spremljati kak televizijski program – tudi če gre za poslovni program, kot je Bloomberg TV.
Banke: Regulacija zahteva odločne ukrepe
Banke in finančne ustanove se pri omejevanju spletnega dostopa sklicujejo na ameriške regulatorje finančnega trga, ki od njih zahtevajo najmanj triletno shranjevanje celotne poslovne komunikacije – štejejo vsi podatki prek katerekoli naprave ali kateregakoli programa, torej tudi prek spletnega brskalnika. Poleg tega zaradi občutljivosti podatkov in posledic, ki bi jih lahko odtekanje podatkov povzročilo, finančne ustanove želijo imeti sproten nadzor komunikacije zaposlenih, poudarja govorec finančne družbe Goldman Sachs Richard Siewert Jr., kar je pri družbenih omrežjih veliko težje kot, na primer, pri elektronski pošti.
"Svež zrak je bolj zdrav"
Toda prepoved dostopa do spletnih mest s pretočno večpredstavno vsebino namiguje, da vendarle gre za poskuse preprečevanja možnosti, ki bi zaposlene odvrnile od dela, še navaja newyorški časnik. Banke imajo tudi za to odgovor: ko se veliko zaposlenih obesi na YouTube, je omrežje tako zasedeno in obremenjeno, da trpijo naše poslovne aplikacije.
Prakse različnih bank in finančnih ustanov se vendarle razlikujejo. Credit Suisse in Deutsche Bank onemogočata dostop do družbenih omrežij, do večine mest za deljenje večpredstavnostnih datotek pa ne. Goldman Sachs ima omejene možnosti dostopa do družbenih omrežij, tako so oktobra zaposlenim omogočili vpogled v njihova uradna sporočila na Twitterju prek intraneta.
Bank of America svojim mladim kolegom analitikom svetuje, da se v trenutkih brez dela namesto na spletne strani raje odpravijo ven na svež zrak, kar je tudi bolj zdravo.
Počasi, ponekod pa še počasneje
Podjetje za raziskave računalniškega trga Gartner ugotavlja, da se število svetovnih podjetij, ki onemogočajo dostop do družbenih omrežij, vsako leto zmanjša za deset odstotkov. Predvidevajo, da bi do leta 2014 delež velikih podjetij, ki vztrajajo pri teh omejitvah, padlo pod 30 odstotkov. Toda prav v finančni industriji, ne le zaradi narave dela, temveč tudi zaradi včasih zelo okorele poslovne kulture, se bodo te spremembe po vsej verjetnosti dogajale najpočasneje.