Sobota, 30. 5. 2020, 19.20
3 leta, 11 mesecev
Med epidemijo je rešil ogromno življenj, a ga ne pozna skoraj nihče
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,92
1
Björn Jonson ima že 80 let, a še ne razmišlja o upokojitvi. Trenutno se ukvarja z razvojem ventilatorja, ki bo namenjen izključno zdravljenju bolnikov s covid-19.
Ventilatorji za umetno predihavanje, s katerimi so (in še) v bolnišnicah po vsem svetu reševali in rešili življenja na tisoče pacientov z boleznijo covid-19, ki jo povzroča novi koronavirus, imajo skupnega prednika. To je bil Siemensov ventilator SERVO 900, ki je leta 1971 povzročil revolucijo v zdravstvu in postavil enega od najpomembnejših temeljev sodobne intenzivne nege. Največ zaslug za to je imel izven rodne Švedske tako rekoč neznani zdravnik Björn Jonson.
Prvi ventilator je reševal življenja, a ni "dihal s pacientom"
Prvi pravi ventilator za pomoč bolnikom pri dihanju je v 50. letih prejšnjega stoletja izumil Šved Carl Gunnar Engström. Njegov tako imenovani respirator Engström150 so od leta 1954 začeli uporabljati po vsem svetu, saj je bil neprimerno bolj praktična alternativa od tako imenovanih železnih pljuč, naprave, s katerimi so do takrat pomagali dihati pacientom.
Železna pljuča so bila ogromna in težka naprava, s katerimi so pri dihanju najpogosteje pomagali bolnikom z otroško paralizo in botulizmom.
Rešitev je našel iznajdljivi študent
Pomanjkljivost prvega ventilatorja (in njegovih posnemovalcev) je bila, da se ni prilagajal bolnikovemu lastnemu tempu dihanja. To težavo je leta 1966 odpravil takrat še študent medicine Björn Jonson, prav tako Šved, ki je ventilatorju dodal regulator pretoka zraka.
Šlo je za pomembno spremembo, ki je ventilatorju omogočila, da je deloval usklajeno s pacientovim dihanjem.
Björn Jonson leta 2014 z enim od prvih ventilatorjev, ki so nastali po njegovem tehnološkem preboju.
Za Jonsonovo rešitev se je prek svoje podružnice Elema, ki je proizvajala medicinsko opremo, začel zanimati industrijski gigant Siemens in mu ponudil razvoj in distribucijo ventilatorja.
Leta 1971 je na trg tako prišel po Jonsonovem načrtu zgrajeni ventilator SERVO 900 in takoj postal velika uspešnica. Ob tem, da je omogočal natančno prilagajanje potrebam bolnika, je bil tudi razmeroma majhen, tih in energetsko učinkovit.
Ventilator Siemens 900C, ena od različic izvirnika. Čeprav je star že več kot pol stoletja, ga danes še vedno uporabljajo marsikje, med drugim v Indiji. | Foto: Ebay
Ventilatorji, še posebej pa SERVO 900, so v zdravstvu povzročili pravo revolucijo. Po njihovi zaslugi so nastale enote intenzivne nege, v kateri ventilatorji za umetno predihavanje pacientov igrajo osrednjo vlogo.
Star je 80 let, a še vedno išče najboljše rešitve za bolnike
Kljub temu, da je bil zaslužen za enega najpomembnejših prebojev medicine v 20. stoletju, je Björn Jonson širši javnosti ostal tako rekoč neznan. Šele ko je svet objela epidemija novega koronavirusa in so ventilatorji postali ena od osrednji tem, se je njegovo ime začelo pogosteje pojavljati tudi v medijih, a zvečine zgolj švedskih.
Ventilatorji so med epidemijo koronavirusa tudi v Sloveniji odigrali eno ključnih vlog pri reševanju življenj bolnikov s covid-19.
Čeprav ima danes že 80 let, Björn Jonson, sicer zaslužni profesor klinične fiziologije na univerzi v švedskem mestu Lund, še ne razmišlja o upokojitvi. Pred kratkim je celo napovedal, da se ukvarja z razvojem ventilatorja, ki bo namenjen izključno zdravljenju pacientov z boleznijo covid-19.
Preberite tudi:
1