Ponedeljek, 21. 10. 2024, 20.00
2 meseca
Kriminalci iz tujine pozorno spremljajo, kaj se dogaja v Sloveniji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,27
Slovenija je bila v Evropi ena od dveh glavnih tarč piramidne sheme Conti, v ozadju katere je bila glede na vse indice najverjetneje dobro organizirana kriminalna združba s povezavami na Kitajskem. Druga je bila Severna Makedonija, kjer se je s Contijem prav tako opeklo več kot deset tisoč ljudi.
Najnovejše plačane objave na družbenem omrežju Facebook razkrivajo, da spletni goljufi iz tujine ali pozorno spremljajo dogajanje v Sloveniji in temu prilagajajo svoje metode ali pa isti akterji celo ponovno poskušajo naplahtati iste žrtve. Le dva tedna po tem, ko smo na Siol.net opozorili na nevarno piramidno shemo Conti in izpostavili, da ji je najverjetneje nasedlo več kot deset tisoč Slovenk in Slovencev, so se na Facebooku namreč pojavili zavajajoči oglasi, ki obljubljajo povrnitev denarja, izgubljenega z naložbo v Conti. Gre za različico t. i. dvojne prevare, ki smo jo na Siol.net izpostavili septembra.
Objavljenih je bilo več različic oglasov, ki uporabnike pozivajo, naj prek priloženega obrazca vzpostavijo stik z organi pregona, da bi svoj denar, izgubljen v piramidni shemi Conti, dobili nazaj. V resnici bodo vzpostavili stik z goljufi, ki jih bodo poskusili prepričati v druge naložbe ali pa v predajo osebnih podatkov, ki jih lahko nato zlorabijo za krajo sredstev iz elektronskega bančništva ali pa krajo osebnih podatkov.
Plačane objave z obljubami ali trditvami, da lahko Slovenci in Slovenke, ki so denar izgubili v piramidni shemi Conti, vložena sredstva dobijo nazaj, ker naj bi organi pregona prijeli odgovorne osebe, so se na družbenem omrežju Facebook začeli pojavljati 18. oktobra.
Domine so sicer začele padati nekaj več kot dva tedna prej, 3. oktobra, ko smo na Siol.net objavili prvi članek z opozorilom, da je Conti skoraj zagotovo piramidna shema. Na ta dan so številni slovenski vlagatelji v Conti začeli ugotavljati, da izplačila "zaslužkov" močno zamujajo. Po tem datumu izplačil ni bilo več, Conti pa se je dokončno zrušil 15. oktobra, ko sta aplikacija in spletna stran, prek katerih je bilo mogoče vlagati, nehali delovati. Aplikacijo so že odstranili iz Googlove trgovine Play, delovati pa je prenehala tudi "uradna" spletna stran domnevnega podjetja Conti.
Dvojna prevara z močno lokaliziranim pridihom
Kdo je ozadju objav, ki se z logotipom piramidne sheme Conti, Europola in policije za zdaj prikazujejo samo uporabnikom in uporabnicam Facebooka v Sloveniji – Conti je bil močno prisoten tudi v Severni Makedoniji, v drugih evropskih državah pa ne –, ni znano.
V Sloveniji je na limanice goljufov, ki so vlekli niti v ozadju piramidne sheme Conti, po naših informacijah padlo več kot deset tisoč ljudi. Nekateri so v Conti vlagali zelo visoke zneske – tudi po pet in celo deset tisoč evrov – in ostali brez vsega.
Glede na način predstavitve je mogoče sklepati, da gre za iste akterje, ki so tudi v ozadju t. i. dvojnih prevar, ki so družbeno omrežje Facebook začele preplavljati sredi septembra, oziroma za posameznike ali združbe, ki zgolj kopirajo to metodo.
Piramidna shema Conti je glede na več kazalnikov najverjetneje izvirala iz jugovzhodne Azije in imela povezave s Kitajsko, iz jugovzhodne Azije pa upravljajo tudi večino profilov na Facebooku, ki promovirajo "dvojno prevaro".
Gre za goljufijo, katere tarče so osebe, ki so v preteklosti že bile oškodovane v različnih spletnih prevarah. Plačane objave na Facebooku, pa tudi na Instagramu in v manjši meri na TikToku, obljubljajo povrnitev izgubljenega denarja in občasno trdijo, da so bili odgovorni za goljufijo prijeti. Za ustvarjanje vtisa prepričljivosti uporabljajo tudi videoposnetke oseb, ki so bile ustvarjene z umetnointeligenčnimi orodji.
Primer oglasov na Facebooku in Instagramu, za katerimi se skriva t. i. dvojna prevara. Objavljajo jih profili, ki so sicer skoraj brez sledilcev in imajo povsem naključna imena, v večini primerov pa jih upravljajo osebe iz jugovzhodne Azije, Pakistana, Maroka.
Kdor prek priloženega Facebookovega obrazca res posreduje podatke za stik, prejme telefonski klic, a ne od Europola, policije ali legitimne organizacije ali podjetja, ki se ukvarja s povračili sredstev, temveč iz klicnega centra goljufov. Ti ga poskušajo ali prepričati v novo naložbo ali pa v predajo osebnih podatkov, ki so lahko nato zlorabljeni ali za krajo identitete ali pa za poskus kraje sredstev iz mobilne ali spletne banke.
Več o tem, kako poteka takšna prevara in kdo nas je poklical, ko smo posredovali svojo telefonsko številko, preberite v tem prispevku:
