Torek, 27. 10. 2015, 15.26
8 let, 7 mesecev
Klici v tujini bodo poceni, nevtralnost interneta pa dviga prah
V Evropskem parlamentu so poslanci danes izglasovali končno obliko uredbe enotnega digitalnega trga in s 438 glasovi proti in 236 glasovi za zavrnili amandmaje, ki ščitijo internetno nevtralnost. Na samem glasovanju o uredbi so bili sicer prisotni skoraj vsi evropski poslanci, v debati pred glasovanjem pa je bilo prisotnih zgolj 50 od 751 poslancev.
Čeprav uredba v teoriji uzakonja načela nevtralnega in odprtega interneta, so kritiki prepričani, da se v njej skriva precejšnja vrzel, ki bo v praksi uvedla t. i. internet dveh hitrosti. Če se to zgodi, bi bile določene spletne vsebine lahko bolj privilegirane in hitreje dostopne od drugih. V Telekomu Slovenije medtem poudarjajo, da je uredba prvič uzakonila načelo nevtralnosti interneta na območju celotne Evropske unije.
Na Twitterju so bili kritični tudi v Svetu za elektronske komunikacije RS, kjer so zapisali, da izglasovana uredba ne ščiti nevtralnosti interneta, čeprav ima v besedilu tako zapisano. Dušan Caf, predsednik Sveta za elektronske komunikacije, je prepričan, da uredba vsebuje nekaj problematičnih členov, ki telekomunikacijskim operaterjem dovoljujejo preveč svobode pri odločanju o vsebinski plati svetovnega spleta in prioritizaciji lastnih storitev.
Kritiki se najbolj bojijo, da se s sprejetjem uredbe lahko zgodi črn scenarij, kjer določena spletna mesta ne bodo dostopna oziroma bodo delovala okrnjeno, ker bodo operaterji promovirali svoje storitve pod boljšimi pogoji.
Pri zagotavljanju storitev dostopa do interneta bodo morali ponudniki teh storitev v skladu z novimi določili uredbe ves promet obravnavati enako, brez diskriminacije, omejevanja ali motenja in ne glede na pošiljatelja ali prejemnika, vsebino, aplikacijo ali storitev ali terminalsko opremo, so zapisali. K temu dodajajo, da bo ponudnikom storitev še naprej dovoljeno tudi ponujanje specializiranih storitev z višjo kakovostjo (npr. telemedicina in nove inovativne storitve) ter da brezplačni (t. i. "zero rated services") in neomejeni prenos podatkov za posamezne storitve ni prepovedan.
Komentirali so tudi implementacijo uredbe v slovensko zakonodajo, kjer pravijo, da morajo "tiste države članice Evropske unije, ki so že predhodno uveljavile določila o internetni nevtralnosti, do uveljavitve nove evropske uredbe poskrbeti, da bo nacionalna zakonodaja v skladu z njo".
Izrekli so se proti sprejetju uredbe in dali glas nevtralnemu internetu v takšni obliki, ki je veljal do zdaj, a je bil njihov glas premalo.
Lojze Peterle je edini od slovenskih evroposlancev, ki je podprl uredbo.
Čeprav je bila zdaj na evropski ravni sprejeta nova zakonodaja, pa Sloveniji ni treba spreminjati obstoječega zakona (takšen odgovor je s strani Evropskega parlamenta dobila Nizozemska).