Klici v tujini bodo poceni, nevtralnost interneta pa dviga prah

V Evropskem parlamentu so poslanci danes izglasovali končno obliko uredbe enotnega digitalnega trga in s 438 glasovi proti in 236 glasovi za zavrnili amandmaje, ki ščitijo internetno nevtralnost. Na samem glasovanju o uredbi so bili sicer prisotni skoraj vsi evropski poslanci, v debati pred glasovanjem pa je bilo prisotnih zgolj 50 od 751 poslancev.

Čeprav uredba v teoriji uzakonja načela nevtralnega in odprtega interneta, so kritiki prepričani, da se v njej skriva precejšnja vrzel, ki bo v praksi uvedla t. i. internet dveh hitrosti. Če se to zgodi, bi bile določene spletne vsebine lahko bolj privilegirane in hitreje dostopne od drugih. V Telekomu Slovenije medtem poudarjajo, da je uredba prvič uzakonila načelo nevtralnosti interneta na območju celotne Evropske unije.

"Internet je mrtev" V odzivih na sprejem nove uredbe je komunikolog in eden največjih aktivistov za ohranitev internetne nevtralnosti v Sloveniji, Domen Savič, zapisal, da je "danes umrl internet v EU". Tega mnenja so tudi v Piratski stranki Slovenije, kjer so objavili "osmrtnico" internetu in poleg zapisali, da so bili s sprejetjem uredbe"uničeni temelji svobodnega interneta".

Na Twitterju so bili kritični tudi v Svetu za elektronske komunikacije RS, kjer so zapisali, da izglasovana uredba ne ščiti nevtralnosti interneta, čeprav ima v besedilu tako zapisano. Dušan Caf, predsednik Sveta za elektronske komunikacije, je prepričan, da uredba vsebuje nekaj problematičnih členov, ki telekomunikacijskim operaterjem dovoljujejo preveč svobode pri odločanju o vsebinski plati svetovnega spleta in prioritizaciji lastnih storitev.

Kritiki se najbolj bojijo, da se s sprejetjem uredbe lahko zgodi črn scenarij, kjer določena spletna mesta ne bodo dostopna oziroma bodo delovala okrnjeno, ker bodo operaterji promovirali svoje storitve pod boljšimi pogoji.

Telekom Slovenije: Ves promet bo treba obravnavati enako, brez diskriminacije V največjem slovenskem telekomunikacijskem operaterju, Telekomu Slovenije, so prepričani, da gre za velik dosežek, saj je uredba prvič uzakonila načelo nevtralnosti interneta na območju celotne Evropske unije.

Pri zagotavljanju storitev dostopa do interneta bodo morali ponudniki teh storitev v skladu z novimi določili uredbe ves promet obravnavati enako, brez diskriminacije, omejevanja ali motenja in ne glede na pošiljatelja ali prejemnika, vsebino, aplikacijo ali storitev ali terminalsko opremo, so zapisali. K temu dodajajo, da bo ponudnikom storitev še naprej dovoljeno tudi ponujanje specializiranih storitev z višjo kakovostjo (npr. telemedicina in nove inovativne storitve) ter da brezplačni (t. i. "zero rated services") in neomejeni prenos podatkov za posamezne storitve ni prepovedan.

Komentirali so tudi implementacijo uredbe v slovensko zakonodajo, kjer pravijo, da morajo "tiste države članice Evropske unije, ki so že predhodno uveljavile določila o internetni nevtralnosti, do uveljavitve nove evropske uredbe poskrbeti, da bo nacionalna zakonodaja v skladu z njo".

Od slovenskih evroposlancev samo Lojze Peterle proti nevtralnemu internetu Slovenski poslanci v Evropskem parlamentu Igor Šoltes, Tanja Fajon, Milan Zver, Franc Bogovič, Romana Tomc, Patricija Šulin in Ivo Vajgl so med tistimi, ki s kompromisom v delu uredbe, ki govori o nevtralnosti in odprtosti, niso zadovoljni.

Izrekli so se proti sprejetju uredbe in dali glas nevtralnemu internetu v takšni obliki, ki je veljal do zdaj, a je bil njihov glas premalo.

Lojze Peterle je edini od slovenskih evroposlancev, ki je podprl uredbo.

Sloveniji ni treba sprejeti nove uredbe Slovenija je sicer ena od dveh evropskih držav (druga je Nizozemska), ki ima nevtralnost interneta uzakonjeno v lokalni zakonodaji. Naša država je na tem področju za spremembo zavzela zelo napredno stališče in že leta 2013 nevtralnost interneta uzakonila v novem zakonu o elektronskih komunikacijah.

Čeprav je bila zdaj na evropski ravni sprejeta nova zakonodaja, pa Sloveniji ni treba spreminjati obstoječega zakona (takšen odgovor je s strani Evropskega parlamenta dobila Nizozemska).

Stroški mobilnega gostovanja kmalu zgodovina Uredba enotnega digitalnega trga sicer z junijem 2017 tudi odpravlja stroške mobilnega gostovanja v Evropski uniji. Z drugimi besedami, mobilni operaterji ne bodo smeli več obračunavati gostovanja za telefonske klice, pošiljanje sporočil SMS in uporabo mobilnega interneta. Pred tem, 30. aprila 2016, se bodo cene gostovanja znižale na pet centov za minuto pogovora, dva centa za SMS in pet centov za prenos enega megabajta podatkov.