Torek, 21. 5. 2019, 13.58
5 let, 7 mesecev
Ko državne zbirke podatkov niso usklajene
Kje je mogoče registrirati ukradeno vozilo? Žal tudi v Sloveniji!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,80
5
Tudi v Sloveniji je več sto primerov, ko so zaradi napak in neusklajenih evidenc registrirali avtomobile, ki so bili istočasno na seznamu ukradenih.
Ko smo pred kratkim dobili portal Avtolog.si in z njim obljube o večji transparentnosti na trgu vozil, si najbrž nismo mislili, da bodo v slovenskem sistemu registracije vozil na površje priplavale takšne pomanjkljivosti.
Pred mesecem dni smo med kopanjem po podatkih portala Avtolog.si opazili, da je v Sloveniji več deset vozil opravilo tako tehnične preglede kot pridobilo potrebne registracijske dokumente, čeprav naj bi bila ta vozila glede na sezname policije in drugih državnih organov ukradena, so zapisali v današnji objavi na portalu slo-tech.com.
Svoje navedbe so podkrepili s konkretnimi primeri.
Prvi odziv: to je administrativna napaka!
Policijo so vprašali, kako je mogoče, da so tehnične preglede opravila vozila, ki so bila hkrati na seznamu ukradenih vozil, in jim priložili pet primerov.
Odgovorili so jim, da so se v vseh teh primerih zgodile administrativne napake pri delu policistov ali administrativnega osebja, ki niso vplivale na neposredno operativno delo policije in iskanja vozil. "Prišlo je do nepravilnega zapisa v seznamu ukradenih vozil, ki je objavljen na spletni strani policije in je zgolj informativne narave."
Policija nemudoma zaseže vozila, za katera ugotovi, da so ukradena - toda kako je bilo lahko skoraj 500 vozil registriranih istočasno, ko so bila na seznamu ukradenih vozil?
(Ne)verodostojno?
Policija je takrat sicer zatrdila, da so o vseh zaznanih nepravilnostih nemudoma obvestili policijske enote, ki so obravnavale primere, in jih pozvali, da napake popravijo.
Ali je ta razlaga pomenila, da je baza ukradenih vozil na spletni strani policije neverodostojna, se sprašujejo na slo-tech.com, kjer obenem ugotavljajo, da je v vmesnem času slovenska policija nadgradila izpis seznama ukradenih vozil, tako da se zdaj datoteka z izvozom seznama ujema s spletnim iskalnikom.
Na slovenski policiji so sprva zatrjevali, da gre za administrativno napako, a pozneje neskladje med evidencami le začeli odpravljati.
Po nekaj letih izvedeli, da je bilo njihovo vozilo nekje ukradeno
Še več vprašanj se jim je porodilo, ko so primerjali podatke z zbirko registriranih vozil v Republiki Sloveniji. Iz javno dostopnih podatkov so namreč ugotovili, da je trenutno več kot sto vozil (številka se hitro spreminja) hkrati na seznamu ukradenih vozil in uspešno registriranih, njihovo skupno število v celotni zgodovini objavljenih podatkov pa presega 460.
Medtem so očitno začeli usklajevati zbirke podatkov, kar je pripeljalo do tega, da so nekateri, ki so tudi več let zapored uspešno opravili registracijo svojega vozila (za katero očitno niso poznali celotnega izvora), na eni od naslednjih registracij boleče ugotovili, da je bilo njihovo vozilo ukradeno ali predmet zavarovalniške goljufije. Policija namreč takrat vozila zaseže, kot je v svoji zgodbi razkril občan za Delo.
Nekaterim se je zgodilo, da so po več uspešnih registracijah vozila na enem izmed naslednjih tehničnih pregledov oziroma registracij na boleč način (z odvzemom vozila) izvedeli, da je bilo njihovo vozilo ukradeno ali predmet zavarovalniške goljufije.
Ko so podatki sami sebi namen
Javna objava podatkov je vsekakor dobrodošla, a le če so ti podatki na pravem mestu v pravem trenutku in prispevajo k varovanju reda in zakonitosti. Če so objavljeni podatki zgolj sami sebi namen ali, kot so zapisali na slo-tech.com, zgolj potrditev, da nekdo nekaj dela, ob čemer ne služijo boljšemu delu tistih, ki skrbijo za javni red in urejenost, je njihova uporabnost omejena ali celo nična.
5