Kitajci gredo na Mars – zakaj je to zanje tako pomembno?

Samo nekaj tednov po tem, ko je Kitajska objavila imena osmih najverjetnejših kandidatov (od 35.900 prijavljenih) za svojo prvo vesoljsko ekspedicijo proti Marsu, ki jo načrtujejo do leta 2020, so Indijci postavili nov svetovni rekord z izstrelitvijo 104 satelitov iz ene same rakete, povzema britanski tednik The Economist. 

Potrditev dolge poti med elito

Kitajska je močno spremenila odnos do svojega vesoljskega programa, ugotavljajo v britanskem tedniku. Nekoč so bila namreč vsa tovrstna kitajska prizadevanja popolnoma skrivna, zdaj pa ne skrivajo več ambicij za prevzem vodilne vloge pri raziskovanju vesolja.

Kdo bo zares poletel proti rdečemu planetu, bodo objavili 24. aprila, ko je na Kitajskem nacionalni dan vesolja. Z uspehom tega poleta bi se Kitajska lahko pohvalila, da so končno uspešno izpeljali svojo dolgo pot med vodilne pri raziskavah vesolja.

Kitajski astronavti Foto: Reuters

Obstaja več kot 60 let, a so se ga resno lotili šele v devetdesetih

Kitajski vesoljski program so ustanovili že leta 1956, a je bil v času Maove kulturne revolucije močno porinjen v ozadje. Nič bolje se mu ni godilo večino osemdesetih let prejšnjega stoletja, saj so takratne reforme dajale prednost gospodarskemu razvoju.

Šele v devetdesetih so Kitajci svoj vesoljski program začeli obravnavati kot strateško pomemben, a se jim takratni prvi koraki niso posrečili. Morali so se učiti od tistih, ki so do takrat dosegli več, a so te odnose obremenjevali neuspehi in nezaupanje. Po desetletju sodelovanja, ko so s kitajskih raket poleteli ameriški sateliti, se je to po več obtožbah o kraji tehnologije ustavilo leta 1999. Kitajskim astronavtom niso nikoli dovolili pristopa na mednarodno vesoljsko postajo (ISS), spodletelo je tudi kitajsko sodelovanje v evropskem satelitskem navigacijskem sistemu Galileo.

V osami se je treba še bolj zanašati nase

Ko so ostali osamljeni pri svojih prizadevanjih, so naredili edino, kar je bilo v teh razmerah smiselno – močno so okrepili lastna prizadevanja za razvoj vesoljske tehnologije. Ko so leta 2011 zaradi okvare ruske nosilne rakete izgubili svoje prvo plovilo, ki je bilo namenjeno kroženju okoli Marsa, so njihove prioritete dobile še večjo veljavo.

Izstrelitev kitajske rakete, november 2016 Foto: Reuters

Od takrat so šle njihove vesoljske raziskave hitro na bolje, pristajanje na Marsu pa bi bila za Kitajsko in njihovo vladajočo komunistično partijo izjemno močna utrditev tega uspeha – zlasti po spodletelem evropsko-ruskem poskusu pristanka plovila na Mars oktobra lani. Zgodba o kitajskih sanjah, ki jo spodbuja kitajski predsednik Xi Jinping in ki kliče po obnovi izgubljene nacionalne veličine, bi s tem zagotovo dobila nove dimenzije in razmah.

Ali bo čez 20 let človek že stopil na Mars?

Na poti do Marsa ima Kitajska še enega velikega tekmeca – Indijo. Vesoljsko plovilo te države je septembra 2014 doseglo Marsovo orbito. Razlog več torej, da Kitajci želijo pohiteti s plovilom proti Marsu. To bo v okviru znanstvenega poslanstva preučilo atmosfero Marsa, predvsem to, ali je v njej prisoten metan, in poskrbelo za radarske posnetke 400 metrov pod površino rdečega planeta.

Dolgoročni cilj je izpeljati prvo človeško odpravo na Mars, ki jo načrtujejo za sredino tridesetih let tega stoletja. Za njeno uresničevanje že skrbi telo, ki ga sestavlja 13 držav, in Kitajska ne skriva ambicij, da bi v njem imela eno od vodilnih vlog.

Veliko novega o Marsu smo izvedeli iz podatkov, ki jih je zbralo in posredovalo vesoljsko vozilo Radovednost (Curiousity). Foto: Reuters

Zahod ima pomisleke

Toda zahodne države niso brez pomislekov glede sodelovanja kitajskega vesoljskega programa. Moti jih, da je velik del tehnologije tega programa primeren tudi za vojaške namene. Prav tako niso nikoli izginili grenki priokusi iz preteklosti zaradi (nepooblaščenega) prenosa tehnologij, še ugotavljajo pri Economistu.

Če želijo, da se pristanek na Mars zgodi po načrtih, bodo zahodne države morale urediti svoj odnos s kitajskim vesoljskim programom že davno prej, preden se bo to zgodilo. Kitajci bodo imeli svojo prvo popolno vesoljsko postajo predvidoma leta 2022. Združeni narodi se strinjajo, da dostop do te Kitajska omogoči tistim državam, ki nimajo lastnega dostopa do vesolja.

Nekaj let pozneje je predvidena dekomisija obstoječe mednarodne vesoljske postaje (ISS), kar je gotovo skrajni rok za usklajevanje vseh velikih obstoječih vesoljskih programov. Če jim ne bo uspelo, bo vsaka polovica sveta nadaljevala svoje vesoljske raziskave v svoji orbiti, so sklenili analizo v reviji The Economist.