Petek, 27. 11. 2020, 11.00
2 meseca, 2 tedna
Kako nam bo omrežje 5G spremenilo življenje?
5G je tukaj in je pomemben del tehnološkega napredka, ki nam bo na več segmentih spremenil življenje. Že zdaj je jasno, da bo v prihodnje delovanje družbe in posameznikov še bolj odvisno od mobilnih komunikacij, nam pojasnjuje dr. Denis Čaleta, ki ob tem izpostavi: prav zaradi tega poudarek na varnosti omrežij 5G ni naključen.
5G odpira številna vprašanja predvsem z vidika kibernetske varnosti.
Novosti nas vedno navdajajo s strahom in skepticizmom, prav tako je z uvajanjem omrežja pete generacije (5G), ki je v javnosti sprožilo ogromno nejasnosti in tudi upora določenih interesnih skupin.
Kako resnično nevarno je to omrežje in s kakšnimi izzivi je povezano, smo se pogovarjali z dr. Denisom Čaletom, predstavnikom Instituta za korporativne varnostne študije in predsednikom Slovenskega združenja korporativne varnosti, ter mag. Matjažem Beričičem, članom uprave Telekoma Slovenije za tehnologijo. Oba sta v svojih odgovorih jasna: v prihodnosti nas čaka veliko dela na področju uvajanja učinkovitih pogojev za zagotavljanje kibernetske varnosti.
dr. Denis Čaleta: "Mobilna omrežja 5G skupaj z drugimi sistemi, tudi umetno inteligenco, predstavljala bodočo informacijsko infrastrukturo."
"Vsako uvajanje novih tehnologij širšo javnost navdaja z mešanimi občutki. Imamo del, ki je nad tem uvajanjem navdušen, in del, ki je skeptičen in temu uvajanju nasprotuje zaradi več razlogov," uvodoma razloži Denis Čaleta, ki ob tem doda, da se je potrebno zavedati, da vsaka nova tehnologija pri svojem uvajanju prinaša določene izzive, ki niso samo ozko tehnološke narave, temveč so povezani tudi s sociološkimi, psihološkimi, varnostnimi in drugimi vidiki.
"Tehnološki razvoj ter s tem povezana digitalizacija in informacijska transformacija družbe je neizogibno dejstvo ter predstavlja realnost današnjega okolja. Zaradi navedenega je pomembno, da na vsako uvajanje novih tehnologij gledamo iz realne perspektive tehtanja pozitivnih in negativnih vplivov ter iskanja ustreznih kompromisov, ki pa ne smejo zmanjševati tehnološke konkurenčnosti Slovenije."
Vas zanimajo izzivi, ki jih prinaša tehnologija 5G?
Prijavite se na brezplačno okroglo mizo in prisluhnite strokovnjakom z različnih področij.
Vsestranska uporabnost nove tehnologije 5G
"Tehnologija 5G je zasnovana tako, da bi se kapaciteta podatkovnega prenosa na celico povečala desetkratno, spektralna učinkovitost bi se povečala trikratno, na desetino bi se znižale zakasnitve v omrežju in omogočilo bi se desetkrat večje število delujočih naprav v omrežju, vse v primerjavi z LTE tehnologijo," nam doseg nove tehnologije oriše Denis Čaleta. Omrežja 5G bodo zavzela različne dimenzije našega vsakdana: "Na začetku uvajanja predvsem za izboljšavo obstoječih storitev mobilnega dostopa do interneta in izvedbo širokopasovnih povezav do doma z mobilnimi povezavami."
mag. Matjaž Beričič: "Slovenijo uspeli umestiti na zemljevid 18 evropskih držav, ki omogočajo 5G."
"Ker bo hkrati mogoče učinkovito povezati veliko število različnih naprav (več kot milijon), bomo priča neverjetnem razvoju pametne industrije, pametnih mest in skupnosti," poudari še Matjaž Beričič.
"Z možnostjo rezinjenja (slicing) omrežja pa 5G omogoča uvedbo številnih navideznih ali fizičnih namenskih (»kampus«) omrežij, kar bo gospodarstvu omogočilo nadaljnjo digitalizacijo. Tehnologija 5G bo prinesla novosti na vseh področjih našega življenja in poslovanja podjetij."
"Jasno lahko torej zaključimo, da bodo mobilna omrežja 5G skupaj z drugimi sistemi, tudi umetno inteligenco, predstavljala bodočo informacijsko infrastrukturo," je prepričan Čaleta in ob tem opozarja, da bo ravno zaradi tega življenje posameznikov še bolj odvisno od mobilnih komunikacij. "Zato poudarek na varnosti omrežij 5G ni naključen. Čeprav s tehničnega vidika varnost omrežij 5G ne predstavlja bistveno drugačnega izziva, kot varnost mobilnih omrežij predhodnih generacij, je pričakovan vpliv omrežij 5G bistveno obsežnejši in je že zato potreben dodaten razmislek o njihovi varnosti. Če bo varnost temelj omrežja, ki bo postalo informacijska avtocesta za vse naše podatke in velik del našega vsakdana, je vsekakor vredno plačati kak evro več za zagotavljanje sistemskih ukrepov kibernetske varnosti."
Kako poskrbeti za varno delovanje omrežja
Denis Čaleta jasno opozarja, da kibernetski varnosti še vedno na vseh nivojih posvečamo premalo pozornosti. "Glede na dejstvo, da bodo omrežja pete generacije (5G) v prihodnosti bistveno oblikovala digitalno infrastrukturo, ki bo povezovala milijarde objektov in sistemov, tudi v kritičnih sektorjih, kot so energija, promet, bančništvo in zdravstvo, ter sisteme za industrijsko kontrolo, ki bodo prenašali občutljive informacije in podpirali varnostne sisteme, je odveč izgubljati besede, da bo segmentu kibernetske varnosti potrebno posvetiti še veliko več pozornosti in virov," zato je pomembno, da smo že danes ustrezno varnostno pripravljeni na vzpostavitev naslednje generacije brezžične povezljivosti, ki bo kmalu tvorila hrbtenico naših družb in gospodarstev.
Problematike kibernetske varnosti se moramo lotiti na več nivojih.
Kakšni so torej naslednji koraki in kdo v resnici odgovoren za to, da se izpostavi dovolj varen sistem, ki bo zmanjšal število hekerskih vdorov in nam tako zagotovil večjo nacionalno varnost? Najprej se čimprej sprijaznimo, da so hekerski napadi postali del našega vsakdanjika in se pred njimi ne bomo mogli popolnoma zavarovati. Zato je pomembo, opozarja Čaleta, da se te problematike lotimo na vseh nivojih. "To nam bo prineslo višjo raven varnostnega zavedanja v družbi in s tem posledično večjo odpornost družbe kot celote. V vsakem primeru bo kritičnim segmentom naših informacijskih omrežij treba namenjati še dodatno pozornost in dodatne vire za zagotavljanje ustrezne ravni kibernetske varnosti."
Kako pomembna je računalniška varnost za splošno in nacionalno varnost, dobro opiše Čaleta, ko pojasni, da moramo pri tem vprašanju izpostaviti predvsem kritično infrastrukturo in izvajalce bistvenih storitev, pomembnih za nemoteno delovanje širše družbene skupnosti. Ob tem opozarja, da smo lahko vsi tarča tovrstnih napadov, ampak da smo hkrati tudi odgovorni za varnost svojega omrežja in s tem posledično tudi celovitega sistema. "Vsi imajo pomemben del odgovornosti za zagotavljanje kibernetske varnosti teh sistemov."
V Telekomu Slovenija so za kakovostno obravnavo varnostnih dogodkov ustanovili lasten Operativni center kibernetske varnosti.
Eden od glavnih akterjev pri zagotavljanju varnosti pred neželenimi vdori, je nedvomno operater. Telekom Slovenije je prvi operater v Sloveniji, ki omogoča 5G tehnologijo. "V Telekomu Slovenije varnost predstavlja temelj našega poslovanja in sodi med naše strateške prioritete ne glede na generacijo fiksne ali mobilne tehnologije. Ves čas smo izpostavljeni različnim kibernetskim grožnjam. To pomeni, da temu področju namenjamo res veliko pozornosti, in sicer celostno, ne le z vidika uvedbe 5G," nam razloži Matjaž Beričič in ob poudari odgovornost operaterja pri zagotavljanju najvišjih standardov varnosti: "Pri tem je vsaj toliko, kot je pomembna tehnologija omrežja, pomembno to, kako za varnost skrbi operater. To velja za celotni življenjski cikel opreme, kakšne kompetence ima, kako upravlja s tehnologijo in omrežjem – torej, kako in kje operater izvaja ključne operativne, nadzorne in strateške funkcije glede tehnologije.
V ta namen so tako za kakovostno obravnavo varnostnih dogodkov v Telekomu Slovenije ustanovili lasten Operativni center kibernetske varnosti, ki je najbolj zmogljiv kibernetski varnostno-operativni center v Sloveniji. "Podobno tovrstne centre uvajajo ali pa so že uvedli tudi drugi napredni operaterji. Tako smo tudi po tej plati maksimalno pripravljeni na 5G. Nič se ne zgodi samo od sebe. Vse, kar delamo, je plod jasnih ciljev, strategije, skrbnega načrtovanja in učinkovite izvedbe."
Ključno vlogo v procesu zagotavljanja varnosti igra tudi posameznik – z odgovornim ravnanjem in zadostnim znanjem.
Ključno vlogo v procesu zagotavljanja varnosti igra tudi posameznik – z odgovornim ravnanjem in zadostnim znanjem. "Varnostno zavedanje posameznikov je še vedno na zelo nizkem nivoju, čeprav v zadnjem obdobju opažamo, da se stanje počasi, vendar konstantno izboljšuje," opozarja Čaleta. "Na to imajo določen vpliv tudi nacionalne akcije, ki jih izvaja SI-CERT in druge pomembne institucije. Svoj del v tem mozaiku dodaja tudi Slovensko združenje za korporativno varnost, ki je dejavno predvsem v okolju upravljalcev kritične infrastrukture."
Na tem področju zato vidi še veliko manevrskega prostora za izboljšave, predvsem na nivoju izobraževanja, saj bi morali po njegovem s to tematiko začeti osveščati in izobraževati že naše otroke, od vrtca pa skozi celoten sistem izobraževanja.
"Pomemben del v tem bodo imeli tudi ukrepi, ki bodo pomagali najti ustrezne kadre, ki po svojih karakteristikah odstopajo in se jih bo usmerjalo v določene profile strokovnjakov na področju kibernetske varnosti. Veliko pričakujemo od Strategije kibernetske varnosti Republike Slovenije, ki se bo v naslednjem obdobju korenito nadgradila."
Katere institucije so najbolj na udaru pred hekerskimi vdori?
Denis Čaleta odgovarja: Vsak kibernetski napad je lahko problematičen, tudi če gre za napad na informacijsko omrežje posameznika. Izziv omrežij 5G lahko predstavlja dejstvo, da se bodo tveganja za možne vdore v določenem delu teh omrežij še povečala, predvsem zaradi hitrosti podatkovnih tokov in obsega naprav, ki bodo priključene na omenjeno omrežje. Na tem mestu bi želel posebej izpostaviti kritično infrastrukturo kot tiste informacijske infrastrukturne segmente, ki bi bili lahko tarča hekerjev. Imamo kar nekaj primerov, kjer vidimo, kaj lahko to pomeni. Samo spomnimo se Ukrajine in kibernetskega napada na njihovo električno omrežje leta 2016 in 2017, spomnimo se Estonije in praktičnega izpada delovanja vseh ključnih informacijskih storitev in še bi lahko naštevali. S tehnologijo 5G in povezljivostjo, ki jo omogoča, bo konfiguracija sistemov, njihova segmentacija in zagotavljanje robustnosti delovanja igrala še pomembnejšo vlogo kot do sedaj.
Želite izvedeti več o izzivih, ki jih prinaša omrežje 5G? Prijavite se na okroglo mizo.
Kako so slovenska podjetja pripravljena na 5G tehnologijo?
"Slovenski trg je zelo dinamičen, hitro odziven in z navdušenjem sprejema tehnološke novosti. Ob tem se ocenjuje, da ima digitalizacija slovenske družbe oziroma gospodarstva potencial za dvig BDP v velikostnem razredu milijarde evrov oziroma drugače povedano – delež digitalnega gospodarstva v BDP se lahko dvigne z dobrih petih odstotkov na preko sedem odstotkov. Pomemben del tega potenciala bo možno uresničiti tudi s 5G v kombinaciji z drugimi tehnologijami," je prepričan Matjaž Beričič.
Podjetja se na njih obračajo predvsem z vprašanji glede praktične implementacije želenih rešitev na učinkovit, varen in zanesljiv način, pravi. "Pri tem je zelo pomembno, da tovrstne rešitve delujejo transparentno, kar omogoča na eni strani analizo in načrtovanje aktivnosti, po drugi strani pa tudi hitro možnost prilagoditve poslovanja, kar je še posebej pomembno ob uvedbi novosti v proizvodnji ali delovnem procesu oziroma v primeru nepredvidenih dogodkov, s čimer se zmanjšajo potencialna tveganja, ki bi iz tega lahko izhajala. Napredne razvojno usmerjene organizacije, še posebej iz vertikal industrije, logistike in transporta, energetike pa tudi zdravstva, se zavedajo, da je Telekom Slovenije kompetenčni center za vse, kar je povezano s 5G."
Uvajanje tehnologije 5G poteka postopno, zato je pomembno, kot zatrjuje Čaleta, da se zadev v naših organizacijskih okoljih lotevamo s sistemskega stališča, s posebno pozornostjo na stalnem ocenjevanju tveganj, ki jih prinaša okolje, v katerem delujejo naše organizacije. "Posebej bi želel poudariti, da je izrednega pomena, da vse segmente družbene skupnosti pripravimo na višjo razvojno stopnjo tudi z vidika zagotavljanja kibernetske varnosti. To pomeni tako javni sektor, ki mora zagotoviti ustrezen pravni in standardizacijski okvir, gospodarsko-poslovno okolje s sposobnostjo dinamičnega razvoja in uporabe tehnologije za nove poslovne priložnosti, kakor tudi individualne uporabnike, ki so sami po sebi v največjih primerih šibek člen teh sistemov."
Kakšne so izkušnje iz tujine?
Omrežje 5G deluje že v skoraj 50 državah sveta (18 v Evropi). Čaleta pojasnjuje, da Evropa poskuša tukaj vzpostaviti nek enoten pristop pri sistemskem uvajanju tehnologij. Nekatere evropske države so že postavile visoke varnostne standarde za potencialne dobavitelje telekomunikacijske infrastrukture. "Izpostaviti velja primer Nemčije, ki je postavila visoke standarde, četudi ni vnaprej izključila nobenega ponudnika, kot je bil to primer v nekaterih drugih državah izven EU. Seveda se je potrebno zavedati, da je pri uvajanju 5G tehnologij poleg geopolitičnih vidikov, tehnološkega tekmovanja in izpolnjevanja visokih varnostnih standardov zaupanje tista komponenta, ki ima lahko v končni posledici ključno mesto pri izbiri ponudnikov za uvajanje novih tehnologij 5G."
Okrogla miza – Izzivi kibernetske varnosti na poti uvajanja novih tehnologij 5G
Na okrogli mizi, ki bo 3. 12., bo povezovalec dr. Denis Čaleta, predstavnik Instituta za korporativne varnostne študije in predsednik Slovenskega združenja korporativne varnosti, skupaj z eminentnimi gosti poskušal odgovoriti na nekaj ključnih vprašanj, povezanih ravno z vprašanjem kibernetske varnosti nove tehnologije 5G:
- o razumevanju in razjasnitvi vloge deležnikov pri zagotavljanju varnosti kibernetskega prostora;
- kako vidiki nacionalne in evropske varnosti vplivajo na hitrost in obseg uvajanja novih tehnologij 5G;
- kakšna je vloga regulatorjev pri uvajanju novih tehnologij 5G v razmerju do zagotavljanja kibernetske varnosti;
- kakšno raven odpornosti in varnosti lahko tehnološko zagotavljajo tehnologije 5G;
- telekomunikacijski operaterji in dileme pri izbiri dobaviteljev in opreme, ki zagotavljajo ustrezno raven kibernetske varnosti na področju 5G;
- upravljanje kritične infrastrukture in uvajanje tehnologij 5G;
- zagotavljanje varnostnih standardov na področju tehnologij 5G;
- zagotavljanje konkurenčnosti ponudnikov tehnologij in storitev 5G.
Gostje okrogle mize bodo: dr. Uroš Svete, direktor Uprave za informacijsko varnost RS, mag. Tanja Muha, direktorica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), mag. Matjaž Beričič, član uprave družbe Telekom Slovenije, mag. Andrej Tomšič, namestnik Informacijske pooblaščenke RS, g. Aleksandar Todorovski, direktor podjetja ERICSSON Slovenija, mag. Gašper Cotman, predstavnik podjetja HUAWEI technologies Ljubljana.
