Nedelja, 5. 6. 2022, 6.00
1 leto, 9 mesecev
Internet stvari in vinogradništvo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0
Ena ključnih prednosti mobilnih omrežij pete generacije (5G) je podpora velikemu številu hkratnih povezav. To je namreč osnova za širok nabor uporabe interneta stvari (angl. Internet of things oz. IoT), samostojnih naprav, ki se povezujejo prek omrežij in z izmenjavo podatkov opravljajo številne naloge. Med drugim tudi skrbijo za vinograde.
Največ nas izraz internet stvari oz. kratico IoT povezuje z domačimi napravami, kot so pametne žarnice, rolete ali klima naprave, ki jih lahko upravljamo z NEO Smartboxom in prek telefona. A ti domači aparati so le delček zgodbe, ključna aplikacij IoT je v prometu, industriji in kmetijstvu, kjer nam nove tehnologije in povezava obstoječih rešitev lahko prinesejo znatne izboljšave v hitrosti in kakovosti opravljenega dela, učinkovitejši porabi energije in drugih virov ter posledično tudi skrbi za boljše okolje.
En takih primerov je pilotni projekt daljinskega nadzora škodljivcev v vinogradih v Goriških Brdih, ki ga izvaja zadruga Vinska klet Goriška Brda skupaj s partnerjema EFOS in Telekom Slovenije. Eden ključnih škodljivcev trte na goriškem območju je molj grozdni sukač, katerega gosenice lahko naluknjajo grozdne jagode in povzročijo sivo grozdno plesen. Vinogradniki se proti škodljivcu borijo s kombinacijo insekticidov in fungicidov, a njihova pretirana uporaba obremenjuje okolje. Trapview je rešitev, ki so jo razvili v EFOSu, in deluje kot past za te škodljivce. Čeprav ne zmore odstraniti vseh, je število ujetih škodljivcev dober indikator tega, kako široko so se razpasli po vinogradu, to pa je signal za vinogradnike, da morajo škropiti. V preteklosti so morali pregledati cel vinograd in ugibati, posledično pa so mnogi med njimi škropili pogosteje kot bi bilo potrebno.
A tudi pametni indikator števila ujeti škodljivcev, ki ga prek brezžične povezave prenaša v oblačno platformo, kjer se nato izračuna nadaljnji razvoj škodljivcev in obvešča vinogradnike, kdaj bo primeren čas za škropljenje. Projekt zaenkrat poteka pilotsko pri 17 vinogradnikih in če se bo izkazal za uspešnega, v prihodnjem letu načrtujejo širšo uporabo. Rešitev Trapview je zasnovana tudi za druge kulture, kot so sadovnjaki in oljčni nasadi, ob tem pa namestitev omrežij in oblačna infrastruktura predstavljajo temelje tudi za rešitve, ki bi pomagale pri boju proti drugim škodljivcem in zbirale ostale informacije, ki jih vinogradniki, sadjarji in kmetje potrebujejo za optimalno delo.
