Nedelja, 22. 4. 2018, 18.30
6 let, 6 mesecev
Genialni trojčki, ki so razkrili temačno skrivnost avstrijskega znanstvenika
Na letošnjem filmskem festivalu Sundance je posebno nagrado za dokumentarec z najboljšim podajanjem zgodbe prejel film Trije identični tujci. Film opisuje življenjsko izkušnjo trojčkov, ki so bili ločeni ob rojstvu, ponovno pa so se po naključju našli šele, ko so bili stari že 19 let. Resnični razlog za to, da so morali trojčki odraščati ločeno, je bil sicer manj vesel kot njihovo snidenje. Ob rojstvu so namreč postali poskusni zajčki v strogo zaupnem znanstvenem eksperimentu.
Ko je 19-letni Robert Shafran leta 1980 prvič obiskal fakulteto v New Yorku, so ga nekateri sošolci radostno pozdravili, kot da bi se poznali že leta, pa čeprav ni nobenega od njih srečal še nikoli prej.
Nekaj časa je trajalo, da je Shafran ugotovil, da so ga pravzaprav zamenjali z drugim študentom, ki mu je bilo ime Eddy Gallan in s katerim so nekateri od njih, ki so bili tako navdušeni nad Shafranom, v šolo hodili že prej.
Shafran naj bi bil Gallanu izredno podoben, je trdil eden od njunih sošolcev Michael Domnitz, ki se je zadevo odločil raziskati do konca. Izkazalo se je, da je šlo za več kot le podobnost - Shafran in Gallan sta bila namreč popolnoma enaka. Domnitz je vsakega od njiju vprašal, kdaj imata rojstni dan in ali sta bila posvojena. Ugotovil je, da sta v resnici dvojčka, ki se nista še nikoli spoznala.
Shafran in Gallan pa si nista bila podobna samo na videz. Kadila sta isto znamko cigaret, oboževala sta italijansko hrano, nedolžnost sta izgubila pri isti starosti, raje kot vrstnice sta osvajala starejša dekleta in ženske. Imela sta tudi enak inteligenčni količnik, 148. Osebe, katerih IQ je nad 140, sicer spadajo v kategorijo nadpovprečno inteligentnih ljudi in veljajo tudi za genije.
Ponovno snidenje bratov je v ZDA tistega leta dobilo precej medijske pozornosti. Dodatno se je zgodba zapletla, ko ju je na televizijskem zaslonu skupaj videl David Kellman, ki je imel rojstni dan prav tako 12. julija 1961, še pomembneje pa je to, da je bil v ogledalu videti enako kot Shafran in Gallan.
Poklical ju je in jima povedal, da v resnici nista zgolj dvojčka, temveč imata še enega brata.
Trojčki so postali kratkotrajna ameriška senzacija, svojih pet minut slave pa so izkoristili za nekaj nastopov na televiziji in odprtje restavracije v New Yorku, ki se je seveda imenovala Trojčki.
Vprašanje, ki je trojčke pestilo vse od snidenja, je bilo, zakaj niso odraščali skupaj, temveč so bili ob rojstvu ločeni. Po dolgotrajnem iskanju vzrokov so nazadnje odkrili, da so bili v resnici vso otroštvo kronski dragulj znanstvene študije, kakršne do takrat še ni bilo.
Eksperiment, v katerem so sodelovali neprostovoljno, so primerjali s poskusi nacistov na ljudeh
Psihoanalitik avstrijskih korenin Peter Neubauer se je v začetku 60. let prejšnjega stoletja lotil dolgotrajne znanstvene študije, med katero je želel ugotoviti, do katere mere izpostavljenost genetsko enakih otrok, se pravi dvojčkov in trojčkov, različnim socioekonomskim dejavnikom vpliva na njihov razvoj in kako drugačne osebnosti bodo imeli čez čas.
Robert Shafran je bil posvojen v premožno družino. Njegov oče je bil zdravnik, njegova mama pa odvetnica. Posvojena družina Eddyja Gallanda je pripadala srednjemu sloju, njegovi starši so bili učitelji. Najkrajšo slamico je potegnil David Kellman, ki je z družino živel v Queensu, delu New Yorka, ki mu vlada delavski razred.
Neubauer je otroke, ki so bili primerni za sodelovanje v študiji, izbiral prek agencije za posvojitve, na katero so se še posebej pogosto obrnili ljudje judovske veroizpovedi.
Ker je bilo težko posvojiti otroka judovskih korenin, saj jih "na razpolago" ni bilo ravno veliko, so se mnogi za uvrstitev na prednostni seznam posvojitev strinjali, da bo njihov posvojenec sodeloval v študiji.
Neubauer in njegovi sodelavci so nato dvanajst let obiskovali te posvojene otroke, opravljali osebnostne teste, jih snemali pri igranju, ure in ure izpraševali njihove starše ter druge morebitne brate in sestre.
Ne posvojenci ne njihovi starši sicer niso nikoli izvedeli, da morda samo nekaj kilometrov stran živijo njihovi najbližji biološki sorodniki.
Ta skrivnost je na plan prišla šele, ko so jo izpostavili trojčki Robert, Eddy in David. Robert je raziskavo Petra Neubauerja med drugim označil za neetično in jo primerjal z delom nacističnih "znanstvenikov", ki so med drugo svetovno vojno opravljali poskuse na ljudeh (vir).
Danes sta sicer živa samo še dva brata, Robert in David. Eddy Galland je sredi 90. let prejšnjega stoletja namreč storil samomor, vzrok za to pa naj bi bila prirojena nagnjenost k razvoju duševne bolezni, za katero niso nikoli povedali nobenemu od trojčkov.
Preživela trojčka danes od newyorške zveze judovskih organizacij za družino in otroke, ki se je pred leti združila z raziskovalno in socialno ustanovo Child Development Centre, katere prvi mož je bil prav psihoanalitik Peter Neubauer, zahtevata, naj vsem otrokom, ki so bili poskusni zajčki v Neubauerjevi raziskavi, razkrije, da imajo v resnici brate ali sestre, in jim pomaga vzpostaviti stik. Zveza judovskih organizacij sicer priznava, da je bila Neubauerjeva raziskava neetična, a pri njej naj ne bi imeli nobene vloge. Zavrnili so tudi sodelovanje pri snemanju filma Trije identični tujci.
2