Četrtek, 29. 2. 2024, 16.27
8 mesecev, 2 tedna
Bliža se zgodovinski trenutek za bitcoin
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,11
Kriptovaluta bitcoin je na dobri poti, da postavi nov cenovni rekord.
Cena bitcoina, najbolj prepoznavne kriptovalute, je v zadnjem tednu narasla za 22 odstotkov, v zadnjem mesecu dni za skoraj 50 odstotkov in v zadnjem letu dni za več kot 166 odstotkov. Bitcoin se tako trenutno trenutno giblje pri ceni okrog 63 tisoč ameriških dolarjev oziroma nekaj več kot 58 tisoč evrov in je le še malo oddaljen od absolutnega cenovnega rekorda, ki ga je postavil jeseni leta 2021. Medtem se približuje tudi mejnik, ki mu je v preteklosti vselej sledila eksplozivna rast cene bitcoina.
Vztrajnejši vlagatelji v bitcoin, ki ga vidijo kot dolgoročno naložbo in ne zgolj kot instrument za špekuliranje, si te dni lahko čestitajo. Preživeli so tako imenovano kripto zimo, ki jo je povzročilo predvsem turbulentno dogajanje na trgu kriptovalut v letu 2022 in posledični padec cene bitcoina celo pod 16.000 ameriških dolarjev (14.760 evrov) z vrha, ki ga je dosegel novembra 2021, ko je cena najbolj prepoznavne kriptovalute dosegla in za krajši čas malce presegla kar 69.000 dolarjev (63.650 evrov).
Bitcoin je dobesedno eksplodiral v zadnjih nekaj tednih, samo v zadnjem mesecu dni se je njegova cena povečala za skoraj 50 odstotkov, a moč za silovit pospešek je nabiral veliko dlje, tako rekoč skozi celotno leto 2023.
Rast cene bitcoina v zadnjih dvanajstih mesecih.
Razloge za veselje so imeli v zadnjem obdobju tudi vlagatelji v druge kriptovalute. Ether (ETH) je v zadnjem letu dni poskočil za 113 odstotkov, solana (SOL) za skoraj 500 odstotkov, ripple (XRP) in dogecoin (DOGE) za blizu 60 odstotkov, cardano (ADA) za 92 odstotkov, avalanche (AVAX) za 150 odstotkov, tron (TRX) za 105 odstotkov, chainlink (LINK) za 175 odstotkov, immutable (IMX) za 224 odstotkov, injective (INJ) pa kar za 1.111 odstotkov.
Kaj je v ozadju rasti cene?
Na morebitni ponovni naskok na absolutni cenovni rekord – cena bitcoina mora, da ga doseže in preseže, ob trenutnih številkah narasti še za deset odstotkov – sta po mnenju večine analitikov in bitcoin entuziastov najverjetneje vplivala predvsem dva dejavnika.
Eden od njiju je večja podpora kriptovalutam, v prvi vrsti bitcoinu, s strani tradicionalnie vlagateljske sfere. Januarja je regulatorno zeleno luč za začetek delovanja v ZDA namreč dobilo enajst investicijskih skladov ETF (Exchange Traded Fund), ki bodo kupovali oziroma že kupujejo bitcoin. Vlagatelji lahko zdaj kupijo delnice teh skladov in posledično postanejo posredni delni lastniki bitcoinov, ki jih imajo skladi v lasti. S tem je izpostavljenost bitcoinu omogočena tudi vlagateljem, ki jim trg kriptovalut oziroma sodobna tehnologija nista najbolj domača, a v bitcoinu morda vseeno vidijo potencial za dolgoročno naložbo.
V bitcoin ETF sklad ameriške investicijske družbe BlackRock se je samo v četrtek zlilo za 520 milijonov dolarjev oziroma skoraj 500 milijonov evrov novega kapitala.
Drugi dejavnik, ki bi lahko vplival na nedavno strmo rast cene bitcoina, pa je približevanje tehničnega mejnika za bitcoin, ki, podobno kot v športu olimpijske igre, v svetu kriptovalut velja za najbolj težko pričakovani dogodek in se ponovi le na vsaka štiri leta.
Gre za tako imenovano razpolovitev bitcoina, po kateri bo v obtok v enakih časovnih intervalih prihajala polovica manj bitcoinov kot do zdaj. Preteklim razpolovitvam, do zdaj so se zgodile tri, so vselej sledila nora obdobja rasti bitcoina. Ob tem je treba poudariti, da ni nujno, da se bo enak scenarij odvil tudi tokrat.
Kaj je razpolovitev bitcoina in kaj se je po vsaki dogajalo s ceno kriptovalute
Posledica tako imenovanega rudarjenja bitcoinov, to je računalniškega iskanja rešitev za težke matematične probleme, je dodajanje novih blokov z zapisi o transakcijah kriptovalute v bitcoinovo verigo podatkovnih blokov oziroma tako imenovani blockchain.
Vsak nov blok je bitcoinovi verigi v povprečju dodan vsakih deset minut. Ob tem nastanejo novi bitcoini, s katerimi so nagrajeni rudarji. Sorazmerno večjo nagrado v bitcoinih prejmejo tisti, ki so k rudarjenju prispevali več računske moči – imajo zmogljivejše računalnike.
Ob zagonu bitcoinovega omrežja leta 2009 je bila nagrada za vsak nov blok, ki se je priključil verigi podatkovnih blokov, 50 bitcoinov. Novembra 2012 se je nagrada prvič prepolovila na 25 bitcoinov, julija 2016 drugič na 12,5 bitcoina, maja 2020 pa tretjič na 6,25 bitcoina. Naslednja prepolovitev, ki bo predvidoma aprila letos, bo nagrado zmanjšala na le še 3,125 bitcoina.
Čeprav pretekla rast cen ni indikator za prihodnjo rast, lahko ustvari tako imenovani FOMO. Gre za kratico za angleški izraz Fear Of Missing Out ali po naše strah pred zamujeno priložnostjo.
Kriterij za prepolovitev, ki je bila v jedro bitcoinovega protokola vprogramirana za preprečevanje inflacije, je doseženih novih 210 tisoč blokov v bitcoinovi verigi blokov, kar se zgodi približno vsaka štiri leta (210-tisočkrat deset minut je 2,1 milijona minut oziroma 3,995 let).
Napovedi, da bi bitcoin po razpolovitvi lahko močno poskočil, tako pred zadnjim tovrstnim dogodkom leta 2020 kot tudi v zadnjih mesecih sicer niso bile redke. Nekateri vlagatelji so in še vedno špekulirajo, da bi lahko cena bitcoina dosegla tudi šestmestno številko, torej najmanj 100 tisoč dolarjev. Eden od poglavitnih razlogov za takšne napovedi so izkušnje s preteklimi razpolovitvami bitcoina.
Takojšnji učinek razpolovitve bodo zagotovo občutili rudarji bitcoina. Njihovi prihodki se bodo, če cena bitcoina ne bo še naprej naraščala, namreč prepolovili, saj bodo za enako opravljeno delo dobili pol manj bitcoinov. Mogoče je, da bo to pregnalo manjše rudarje, ki se jim računica zaradi stroškov za elektriko, ki bodo ostali nespremenjeni, ne bo več izšla.
V dvanajstih mesecih po prvi prepolovitvi 28. novembra 2012 je cena bitcoina poskočila za več kot devet tisoč odstotkov z 11 na več kot 1.030 dolarjev (danes upoštevajoč inflacijo 1.275 evrov).
V letu po drugi prepolovitvi, ki se je zgodila 9. julija 2016, je bitcoin sicer zrasel le za 338 odstotkov, a je prav v tem obdobju rasti dobil pospešek za poznejšo zelo hitro eksplozijo do takrat nove najvišje cene vseh časov – decembra 2017 je presegel 20 tisoč dolarjev (danes upoštevajoč inflacijo blizu 25.000 evrov) .
Cenovni rekord je padel tudi približno leto in pol po zadnji razpolovitvi, novembra 2021, ko je cena bitcoina dosegla kar 69 tisoč dolarjev (danes upoštevajoč inflacijo okrog 71.000 evrov), kar je bil skoraj osemkratnik cene ob razpolovitvi maja 2020.
