Sojenje v zadevi Satex še naprej vznemirja zagovor nekdanjega notarja

Na nadaljevanju glavne obravnave je Ajdič odgovarjal na vprašanja obrambe in tožilstva. Veliko večino vprašanj je Ajdiču zastavil zagovornik obtoženega Štefana Poštraka, Nenad Zečević.

Ajdič: Rataj je žrtev Bregantove

Ajdič je že v torek presenetil z izjavo, da je bilo sporno kreditiranje v lenarški ekspozituri NKBM izključno v domeni sedaj že pokojne Miroslave Bregant, ki je bila tedaj vodja ekspoziture. Po Ajdičevih besedah je zato prvoobtoženi Borut Rataj zgolj žrtev obrambe Bregantove, ki je bila do svoje smrti leta 2000 tudi med obtoženimi.

Rataj, ki je bil v tistem času v NKBM vodja sektorja za poslovanje z občani in zaradi tega nadrejen Bregantovi, po Ajdičevih besedah z zadevo ni imel nič. Tokratni Ajdičev zagovor se bistveno razlikuje od njegovega zagovora v predkazenskem postopku, ki je bil obremenilen za Rataja.

"Z Bregantovo sem imel prijateljski odnos"

Ajdič je dejal, da pred julijem lani tega ni povedal, ker je šele takrat potekel zastaralni rok po ustavitvi postopka za kaznivo dejanje zlorabe položaja, ki ga je bila sprva obtožena Bregantova. Do julija lani bi lahko tožilstvo še spremenilo obtožnico ter kot glavnega krivca prikazalo Bregantovo in ne Rataja. Soobtoženi bi tako ostali obtoženi napeljevanja k zlorabi položaja Bregantove in ne Rataja, kljub temu, da je Bregantova že pokojna.

Odvetnika Zečevića je zanimalo, kakšen poslovni in osebni odnos sta v letih 1993 in 1994 imela Ajdič in Bregantova. Kot je pojasnil Ajdič, je imel z Bregantovo prijateljski odnos, "na podlagi katerega lahko urediš vse". Po Ajdičevih besedah sta si z Bregantovo v celoti zaupala, tudi glede poslovnih zadev.

"Nič nisem kriv" Ajdič je poudaril, da prijateljstva z Bregantovo nikoli ni izkoristil za to, da bi jo napeljeval k zlorabi položaja: "Nič nisem kriv. Kredite sem najemal pod pogoji banke. Banka tudi nikoli ni izpodbijala pogodb." Dodal je, da je Bregantovi zaupal in je zato ni spraševal, ali je pri pripravi pogodb morebiti presegla svoja pooblastila.

Taktike zagovornikov Bregantove ni poznal

Glede obtoženih menedžerjev Satexa Štefana Poštraka in Mladena Kerina je Ajdič dejal, da sta se prav tako družila in prijateljevala z njim in z Bregantovo. Tudi po tem, ko so stekle prve policijske preiskave, se po Ajdičevih besedah njegovo prijateljstvo z Bregantovo ni končalo. Nekaj časa ju je povezoval tudi skupni zagovornik Milan Požar.

Ajdič je potrdil, da je vedel, za kakšno taktiko so se odločili zagovorniki Bregantove. Čeprav je tudi vedel, da njeni nadrejeni niso bili vpleteni v zadevo, se je v želji, da pomaga Bregantovi, strinjal, da se odgovornost prenese na njih. Po Ajdičevih besedah odgovornost niso želeli naprtiti konkretni osebi, ampak čim širšemu krogu nadrejenih.

"Obtožba ne drži vode" Glede obtožnice je Ajdič dejal, da iz nje ni mogoče razbrati, katerega kaznivega dejanja je sploh obtožen. Po Ajdičevih besedah obtožba tudi ni podprta z nobenim materialnim dokazom in "v formalnem smislu ne drži vode". Ajdič je tudi dejal, da je Bregantova imela na policiji prijateljico, od katere je izvedela, da so bile vložene kazenske ovadbe.

Padale so tudi žaljivke

Za dodaten dvig temperature v sodni dvorani je poskrbela tožilka Aleksandra Kolarič, ki je Ajdiča vprašala, ali se mu zaradi prijateljstva z Bregantovo ne zdi neokusno, da po njeni smrti vso krivdo za sporno kreditiranje vali nanjo. Vprašanje je tako pri Ajdiču kot Rataju izzvalo buren odziv, padle so tudi žaljivke. Sodnica Mirjana Horvat Pogorelec je zato za nekaj minut prekinila obravnavo.

Glavna obravnava v zadevi Satex, ki velja za eno od največjih posojilnih afer doslej v Sloveniji, se bo na mariborskem okrožnem sodišču nadaljevala 31. avgusta. Predvideno je, da bo svoj zagovor podal Poštrak, ki je imel za to priložnost že v torek, vendar je takrat dejal, da ni imel dovolj časa za pripravo.

Obtoženi so bili že pravnomočno obsojeni na zaporne kazni

Obtožnica Rataju, Poštraku, Kerinu in Ajdiču očita, da naj bi si od začetka leta 1995 do jeseni 1996 prek 944 posojil pri NKBM pridobili za okoli 11 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi. Vsi so bili leta 2005 že pravnomočno obsojeni na zaporne kazni, a je vrhovno sodišče sodbo novembra 2008 razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje.

Zadeva Satex naj bi novembra lani zastarala Po številnih odpadlih obravnavah zaradi različnih opravičil obtoženih naj bi zadeva Satex novembra lani zastarala zaradi določila, da kazenski pregon zastara v dveh letih po razveljavitvi pravnomočne sodbe v postopku za izredno pravno sredstvo.

Vendar je okrožno sodišče v Mariboru tedaj upoštevalo pobudo tožilstva in namesto sklepa o zastaranju postopka izdalo sklep o prekinitvi in hkrati na ustavno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti določb kazenskega zakonika.