Torek, 18. 3. 2014, 12.01
5 let, 11 mesecev
Gorše denar iz stečajne mase Hidra Koper nakazoval na Šarićev račun?
Suspendirani stečajni upravitelj Brane Gorše naj bi bil povezan z razvpitim, ravno aretiranim srbskim narkokraljem Darkom Šarićem. Šarić naj bi namreč odkupil dolg Slovenijalesa od srbske Jugobanke, ki naj bi po razpadu nekdanje Jugoslavije znašal okoli 11 milijonov dolarjev. Z bankrotom Jugobanke naj bi ga Šarićeva družba Municipium S na javni dražbi leta 2007 odkupila za dober milijon evrov. Nato pa je Šarić prek Goršeta leta 2010 pri ljubljanskem okrožnem sodišču vložil menično tožbo, težko okoli 40 milijonov evrov, hkrati pa je Goršetu z začasno odredbo uspelo zablokirati 10 milijonov evrov gotovine in vzpostaviti hipoteke nad vsemi nepremičninami Slovenijalesa. Kako se je pravda, ki se je začela maja 2010, končala, smo povprašali zdajšnjega direktorja Mitjo Selana. Njegov odgovor še čakamo. Gorše je sicer že zanikal, da bi Šarića poznal, zanikal pa je tudi, da bi bilo podjetje Municipium v Šarićevi lasti.
Pri odkupovanju stečajnih upnikov naj bi jih Gorše prepričal, da je stečajne mase manj, kot je je bilo dejansko, tako da so upniki privolili tudi v petino od vloženih terjatev. Od dveh milijonov terjatev je bilo upnikom izplačanih le 300.000 evrov. Po obtožbi naj bi Gorše in soobtoženi oprali najmanj 2,4 milijona evrov in prikrili njihov izvor. Del denarja naj bi nakazovali na račun avstrijske banke, večji del na račun Lafino Trade, ki naj bi ga obvladovali bratje Šarić.
Sicer pa je Gorše v zameno za svobodo sodišču ponudil milijon evrov varščine v obliki hipoteke na tri nepremičnine, ki so v lasti njegove družine in sorodnikov, a je zunajobravnavni senat to možnost zavrnil.
Gorše naj bi obtožnici zlorabil položaj stečajnega upravitelje podjetja HKS Sicura, ki je šlo v stečaj leta 2002. V isti zadevi je bil zaradi napeljevanja k zlorabi položaja na tri leta obsojen tudi Jože Šušteršič. Ta je od Goršeta leta 2004 odkupil terjatve HKS Sicura, ki so bile skupaj nominalno vredne skoraj dvesto tisoč evrov, za nekaj več kot osem milijonov takratnih tolarjev oziroma okoli 34 tisoč evrov. Šuštaršič je leto pozneje z njihovo prodajo iztržil slabih 230 tisoč evrov.
Sodišče je obema prisodila tudi stranske denarne kazni, in sicer Goršetu nekaj čez 47 tisoč evrov, Šušteršiču pa 33 tisoč evrov. Sklenilo je tudi, da Šušteršiču odvzame nezakonito pridobljeno korist. Če denarja ne bo vrnil, bo sodišče šlo v prodajo njegove lastnine, pridobljena sredstva pa nakazalo v stečajno maso. Odločitev višjih sodnikov bo znana čez približno mesec dni.