Sreda, 5. 3. 2025, 12.16
7 ur, 4 minute
Pisma bralcev: Kje so ladje Splošne plovbe?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
V obdobju predsednika vlade dr. Janeza Drnovška so ladje Splošne plovbe dokaj varno plule. Takratni predsednik uprave podjetja je bil gospod Aldo Krejačič, ki je po neki razlagi v obdobju razpada Jugoslavije poskrbel, da ladje podjetja v slovenski lasti niso bile predmet razdelitve skupne dediščine. Prepisane so bile v registre v davčnih oazah. Podjetje je uspešno premagovalo nihajoča krizna obdobja v pomorstvu predvsem zaradi znanja, ki ga je premogla skupina zaposlenih v upravi in na ladjah.
Resolucija o pomorski usmeritvi RS, sprejeta 7. 3. 1991, je okrepila narodno enotnost. Vlagalo se je v razvoj pristanišča Koper, v prevoz na morju, ladjedelništvo, ribištvo.
Sledili so obiski vladnih funkcionarjev, pa tudi kakšnega "specialnega atašeja", kot so znali v šali povedati zaposleni.
Po več kot desetletju slabšega poslovanja je kreditiranje od zaposlenih iz naslova plač pripomoglo, da je podjetje preživelo brez prodaje ladij. Okoli 900 pomorščakov in zaposlenih v upravi je pridobilo 21-odstotni delež prek na novo ustanovljene pooblaščenke, Pomorske družbe. Namen delniške družbe je bil upravljanje holding družb Splošne plovbe in enakovredna skrb za vse male delničarje.
Po letu 2002 je nastopilo novo upanje. Voznine v pomorskem prevozu so začele ciklično rasti. Plače pomorščakov so letno sledile trendu in se občutno zvišale.
Leta 2004 so se pojavili prvi zametki, ki so dali slutiti, da bo država solastniško izstopila. Idejni slogan "Morju dajmo pomen" ni preprečil torpediranja ladij podjetja.
Vrhunec se je zgodil v letih 2007/2008, ko je podjetje v času zgodovinsko visokih voznin od svojega večinskega lastnika iz Nemčije kupilo ladje po izredno visoki ceni. Dejanje je bilo povsem nelogično, saj se je pričakoval padec voznin, kar je stalnica pri poslovanju v pomorstvu. In to se je tudi zgodilo.
Verjetno bi dosegli večji uspeh, če bi lahko ta ladjar ladje prodal nekomu drugemu. Tako so le dosegli likvidno izčrpavanje ter podjetje dodatno zadolžili v času, ko je imela Splošna plovba zaradi dobrih voznin rekordne dobičke in prihranke.
Da se ladje kupujejo v času nizkih voznin, potrjuje tudi izjava novodobnega ladjarja Boruta Grgiča v časopisu Delo 5. marca 2018 pod naslovom Raje bi imel ladje v Sloveniji kot Nemčiji.
Gospod Grgič je nekdanji zunanjepolitični svetovalec predsednika Janeza Drnovška in direktor Inštituta za strateške študije ter strokovnjak za investicije in infrastrukturne projekte v Kaspijskem bazenu. Hkrati je opravljal tudi posel lobiranja za Splošno plovbo Portorož.
V izjavi je povedal: "Delamo in živimo predvsem ciklično; ko je trg na dnu, se kupuje ladje. Ko je trg pri vrhu, se jih proda in dobiček izplača oziroma zadrži za nakupe ob naslednji korekciji v svetovni ekonomiji."
V prvem delu izjave je zajel bistvo v pomorskem poslovanju. Ladje se dejansko kupujejo, ko se voznine gibajo okoli nizkih prihodkov.
Ravno tako je iz povedanega razumeti, da v tem obdobju ladjarji prodajajo ladje.
V času visokih voznin ladjarji zelo dobro služijo, hkrati se kupci zavedajo tveganja pričakovanega padca voznin, saj se te gibajo ciklično.
Zato je izjava glede prodaje ladij v času visokih voznin vprašljiva. V obdobju visokih voznin se načrtuje temeljita obnova obstoječe flote, saj mora ladjar preživeti pričakovano pomorsko krizo brez večjih zastojev zaradi okvar pred izgubo trga.
Slovenija je izgubila pomembnega ladjarja. Ostalo je še izobraževanje pomorščakov, opeharjeni mali delničarji in dolgotrajni sodni postopki kritikov divje privatizacije slovenskega ladjarja.
Karl Filipčič, Brežice
Splošna plovba, Portorož
